Slovenski motoristi ISKRENO o tem, kako je, ko ego dobi moč na cesti

Motoristi so v prometu zagotovo bolj ranljivi kot vozniki avtomobilov ali večjih vozil. Slovenska statistika kaže, da je pri vožnji z motociklom stopnja tveganja za nastanek prometne nesreče s hudo telesno poškodbo ali smrtjo, glede na število prevoženih kilometrov, tudi do stokrat višja kot pri vožnji z avtomobilom.

Motoristi odprto o 'divjanju na cesti'

Da trend na slovenskih cestah umrlih motoristov v zadnjih letih narašča, je gotovo problem, ki odpira mnoga vprašanja. Tega se zavedajo tudi motoristi sami, saj je lani številka nesreč s smrtnim izidom pri nas s prejšnjih 22 poskočila na 33, vsi umrli so bili moški.

Glavna vzroka za nastanek prometne nesreče sta:

• neprilagojena hitrost in
• nepravilna stran/smer vožnje.

Zaradi teh dveh vzrokov, ki sta med seboj pogosto tudi povezana, je v zadnjih petih letih umrlo 125 udeležencev.

Kako to spremeniti in statistiko spraviti v želeno smer?

Kako izobraziti motoriste, da bodo bolj skrbeli za svojo varnost in za varnost drugih?

Zakaj nekdo želi postati motorist in zakaj si želi imeti najdražjo znamko motorja, ki je trenutno na tržišču?

O tem so spraševali gostujoči na dogodku v ljubljanskem Triglav Labu, ki je pod okriljem Zavarovalnice Triglav in Avto-moto zveze Slovenije (AMZS) združil številne poznavalce s področja. Dogodek je povezoval radijski voditelj in prav tako tudi sam strasten motorist Miha Šalehar.

"Potrebuješ 160 km na uro, ves čas ..."

"Premiki na tem področju so velik izziv za vse," je uvodoma dejal Andrej Brglez, predsednik AMZS in obenem tudi dolgoleten motorist.

Eden od dejavnikov preprečevanja nesreč je prav gotovo vaja v centru varne vožnje, kjer si lahko vozniki pridobijo veščine za dobro obvladovanje motorja, je izpostavil . "Ravno to je najboljša naložba, ki ji lahko motorist naredi zase," je poudaril Brglez.

Gostje so se strinjali, da večina motoristov vozi varno, tisti, ki vozijo 'kot norci', pa da so v manjšini.

"Egoist je egoist povsod, v službi, doma, v družbi in seveda nato tudi na cesti," je bila ena od njihovih ugotovitev. Nekateri potrebujejo non-stop adrenalin, kupijo si najboljši motor in gredo na cesto, so dodali.

Irma Žuman, psihologinja in psihoterapevtka ter dolgoletna motoristka, je poudarila, da moramo vsekakor upoštevati individualne razlike med motoristi. 

Ali nekdo motor uporablja za dnevno migracijo (prevoz v službo) ali pa z njim išče svobodo, je po mnenju psihologinje zelo pomembno vprašanje. Pri nas naj bi po njenih opažanjih šlo za slednje. 

Dejavnik za nesreče je lahko tudi starost voznika, saj ne gre primerjati med sabo 30 in 60-letnega voznika. Mlajši imajo praviloma boljše motorične sposobnosti, a po drugi strani manj izkušenj na cesti.

A stvari ne gre posploševati, pravi Žumanova.

Še malo o infrastrukturi in slovenskih cestah 

Bi lahko k nesrečam motoristov vplivale tudi slabe ceste? Mag. Goran Jovanovič, presojevalec varnosti cest na Agenciji za varnost v prometu je dejal, da je infrastruktura danes boljša kot v preteklosti. V njihovi agenciji si tudi nenehno prizadevajo za označevanje bolj nevarnih predelov cest. 

Čeprav kot primarni vzrok motorističnih nesreč s smrtnim izidom ni navedena infrastruktura, je ta vseeno pomemben dejavnik, pri katerem obstaja prostor za izboljšavo, je izpostavil Jovanovič.

Direktor avtomobilskih zavarovanj na Zavarovalnici Triglav Jaka Klement je ob tem pojasnil, da aplikacijo Drajv, ki jo je ustvarila Zavarovalnica Triglav, že uporabljajo vozniki avtomobilov, sedaj pa bodo uporabo omogočili tudi motoristom. Namen aplikacije je, da vozniku skozi analizo hitrosti vožnje pokaže, kje lahko vožnjo naredi varnejšo.