4. 10. 2024, 20:20 | Vir: STA
Dolenjcem se za ta opravek ne bo več treba voziti v Ljubljano (o tem so sanjali več kot desetletje)
Dolenjsko-belokranjski center za ravnanje z odpadki je končno urejen.
Tri leta in pol od podpisa pogodbe desetih občin je gradnja objekta za mehansko in biološko obdelavo komunalnih odpadkov na regijski deponiji Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske - Cerod v Leskovcu pri Novem mestu končana. Uradno bodo objekt odprli 22. oktobra, so povedali na Mestni občini Novo mesto.
Dolenjska (končno) pridobila lasten objekt za obdelavo odpadkov
Dolenjska in Bela krajina do zdaj nista imeli objekta za mehansko in biološko obdelavo komunalnih odpadkov, ki so jih morali zato na obdelavo voziti v Ljubljano. Pred več kot desetletjem je zato zrasla ideja, da bi regija zgradila lasten objekt za mehansko in biološko obdelavo odpadkov, ki bi bil nadgradnja deponije Centra za ravnanje z odpadki Dolenjske - Cerod v Leskovcu.
Projekt je stekel, a so ga občine že po izbiri izvajalca leta 2015 prekinile, saj so ocenjevale, da je 26 milijonov evrov, kolikor naj bi stal, odločno preveč. Pet let pozneje se je deset občin (poleg novomeške občine še občine Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Škocjan, Žužemberk, Straža, Šmarješke Toplice, Črnomelj, Metlika in Semič, ki se jim je naknadno priključila še občina Šentjernej) odločilo podpisati pogodbo za gradnjo objekta po ceni 7,66 milijona evrov. V želji, da bi projekt čim manj obremenjeval občinske proračune, je investitor, podjetje CERO-DBK zanj dobilo posojilo SID banke v višini šest milijonov evrov, 1,66 milijona pa je zagotovilo enajst občin.
Gradnja je stekla avgusta 2021, objekt pa je zdaj praktično končan. Investitor, podjetje CERO-DBK, mora odpraviti le še nekaj manjših pomanjkljivosti, odkritih ob tehničnem pregledu, nato pa se lahko začne poskusno obratovanje. To naj bi se zgodilo sredi novembra. Še prej, 22. oktobra, bodo objekt tudi uradno odprli, je povedal direktor CERO-DBK Robert Novak.
Po njegovih besedah gre za sodoben, kakovostno narejen objekt, ki ima operacijo z aktivnim in kontroliranim vpihom zraka, s čimer se lahko pohvali le še celjska regija. Slednje pomeni, da bodo pri obdelavi dosegli "dokončno obdelan in standardiziran odpadek, ki ne bo imel nadaljnjih vplivov, ko bo enkrat vložen na odlagališče". Celoten objekt bo tudi pod podtlakom, kar pomeni, da ne bo oddajal nobenih vonjav.
Z objektom bo 11 dolenjskih in belokranjskih občin po besedah novomeškega župana Gregorja Macedonija postalo bolj avtonomnih pri predelavi odpadkov. Trenutno regijsko središče v Leskovcu namreč letno na odlaganje sprejme 20 tisoč odpadkov, novi objekt pa bo imel zmogljivost sprejema in obdelave 25 tisoč ton v eni izmeni, kar bo dovolj za predvidene potrebe vseh enajstih občin. Projekt je pomemben tudi z vidika krajšanja logističnih poti pri predelavi odpadkov in zmanjšanja stroškov, je dejal.
Novomeški župan Gregor Macedoni je še posebej zadovoljen, ker jim je objekt uspelo zgraditi za precej nižjo ceno od prvotno načrtovane naložbe.
Posebej zadovoljen je, ker jim je objekt uspelo zgraditi za precej nižjo ceno od prvotno načrtovane naložbe, "kar nekaj pove o kohezijskih projektih", je dejal. Po njegovih besedah imajo sicer na račun tega, ker so prekinili prejšnji, veliko dražji projekt, odprto tožbo prejšnjih izvajalcev za izgubljeni dobiček, vseeno pa bodo prihranili veliko.
Po besedah direktorja Ceroda Albina Kregarja je odlagališče v Leskovcu trenutno eno najbolj urejenih v Sloveniji. Vesel je, da jim je projekt uspelo izpeljati kljub temu, da se občine pogosto niso strinjale, kako ga izvesti.
