Dosmrtna zaporna kazen v Sloveniji: prav ali narobe?

Marca 2024 je vrhovno sodišče Silvu Drevenšku za trojni umor dodelilo dosmrtno zaporno kazen. Gre za prvo tovrstno obsodbo od leta 2008, ko je bila dosmrtna kazen uvedena v Sloveniji. Strokovnjaki opozarjajo na negativne posledice dosmrtnega zapora in drugih dolgotrajnih zapornih kazni. Novinar Boštjan Fabjan je ta oddajo Tednik pripravil prispevek, v katerem raziskuje tematiko zapora in dolžine kazni.

30-letni zaporno kazen v zaporu Dob trenutno prestaja 13 zapornikov. Smrtno kazen smo v Sloveniji odpravili leta 1989. Najvišja zagrožena kazen je bila najprej 20, nato pa 30 let zapora, leta 2008 pa je državni zbor za nekatera najhujša kazniva dejanja uvedel možnost dosmrtne ječe. 

"Ta kazen je bila sprejeta brez globlje razprave in z nekoliko lažmi," je komentiral dr. Franc Brinc, upokojeni penolog. "Sam sem nasprotnik dolgoletnih in dolgotrajnih zapornih kazni. To ne izboljšuje stanja v družbi, ne znižuje stopnje kriminalitete, rekel bi kvečjemu nasprotno," pa je mnenje odvetnika dr. Blaža Kovačiča Mlinarja.

"Nenazadnje so tudi raziskave pokazale, da sama dolžina kazni ne vpliva na zmanjšanje porasta kriminala in kaznivih dejanj. Ne deluje zastraševalno," je povedal Zoran Remic, direktor Zavoda za prestajanje kazni zapora Dob pri Mirni. "Kaznovalna politika se zadnja leta v Sloveniji zaostruje, povečuje se izrekanje zaporne kazni za najhujša kazniva dejanja," pa je pojasnila dr. Damijana Žišt, penologinja in novinarka Večera.

Posledica zaostrovanja pa se kaže v prezasedenosti zaporov. Odkar imamo uzakonjeno 30-letno zaporno kazen, torej od leta 1998, se je število zapornikov več kot podvojilo, zaradi prezasedenosti zaporov pa se je poslabšala tudi varnost v njih. 

Novo na Metroplay: Luka Mesec o sedanjem delu vlade in dosežkih, ki bi jih izpostavil