800 tisoč Slovencev bo od zavarovalnice prejelo do 120 evrov (ste med njimi?)

Državni zbor se je seznanil s predlogom zakona o statusnem preoblikovanju Vzajemne, do katerega naj bi prišlo z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Z njim se bo uredilo premoženjska razmerja med deležniki zdravstvene zavarovalnice, kot je povedal finančni minister Klemen Boštjančič, naj bi zavarovancem izplačali deleže do 120 evrov.

Kaj je statusno preoblikovanje?

Statusno preoblikovanje pomeni, da se bo Vzajemna iz socialno/vzajemno usmerjene družbe preoblikovala v delniško.

• Vzajemne družbe so za prebivalce ugodnejše kot delniške. Zavarovanci vzajemnih družb so hkrati člani teh družb in imajo možnost soupravljanja zavarovalnic. Tako organizirana družba ne izplačuje dobičkov, ampak dobiček vrne zavarovancem kot znižano premijo ali vračilo premije, denar nalaga tudi v svoje rezerve, kar jo krepi, in v razvoj, s čimer lahko za zavarovance zagotavlja boljšo in cenejšo storitev. Vzajemna je doslej bila edina vzajemna družba v Sloveniji.
• Delovanje delniških družb je podrejeno pričakovanju kapitala in ustvarjanju dobička, ki si ga praviloma med seboj razdelijo lastniki.

Vzajemno želijo preoblikovati, "da bi zaščitili zavarovance"

Prostovoljno dopolnilno zdravstveno zavarovanje v obstoječi obliki bo ukinjeno 1. januarja 2024, ko bo Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) v skladu z julija sprejeto novelo zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju začel zbirati obvezni zdravstveni prispevek. Vzajemna, ki danes 93 odstotkov prometa ustvarja iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, naj bi se takrat preoblikovala v delniško družbo in bo lahko po Boštjančičevih zagotovilih še naprej izvajala svojo dejavnost. Da bi zaščitili zavarovance, ki po prenehanju dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne bodo imeli več pravnega razmerja z Vzajemno na podlagi zavarovalne pogodbe, pa je treba sprejeti predlagani zakon.

Ker je bila to vzajemna družba, vsak zavarovanec prejme svoj delež

Predlog zakona določa, da Vzajemna svojemu ustanovitelju, to je ZZZS, vrne njegov vložek ob ustanovitvi, bodisi v denarju ali v delnicah. Približno 800 tisočim zavarovancem pa se bodo izplačali njihovi deleži oziroma bodo dobili delnice preoblikovane družbe.

Vlada je denarno poplačilo zavarovancev predvidela za primer, da vrednost posameznega deleža ne presega 70 evrov, nato so člani odbora državni zbor za finance ta znesek zvišali na 130 evrov, zdaj pa so poslanci koalicije vložili dopolnilo za znižanje tega zneska na 120 evrov. Agencija za zavarovalni nadzor je namreč po obravnavi na matičnem delovnem telesu ocenila, da bi bilo smiselno mejo izplačila določiti pri 120 evrov, kar bi zagotavljalo zadostno višino kapitalske ustreznosti, ki bi omogočala nemoteno nadaljnje poslovanje Vzajemne, je pojasnil Boštjančič.

Vendar pozor: to ni znesek, ki bi ga vsi dobili, ampak je to zakonska meja za izplačilo deleža v denarju oziroma v delnicah. Do 120 evrov bo zavarovanec lahko dobil denar, lahko pa bo zahteval delnice. Nad 120 evrov bo prejel izključno delnice. 

Poudaril je, da je namen zakona zaščititi premoženjske pravice vse treh deležnikov – Vzajemne, njenega ustanovitelja ZZZS ter njenih članov. Na ta način se bo lahko na presečni dan pripoznalo deleže vsem obstoječim zavarovancem Vzajemne, obenem se bo določilo delež ustanovitelja ter omogočilo nadaljnje poslovanje Vzajemne, je povzel.

Z zakonom niso zadovoljni vsi

V SDS predlagajo, da se statusno preoblikovanje Vzajemne ne izvede, nekaj dopolnil so vložili tudi poslanci NSi. Državni zbor bo o vseh glasoval še nocoj, vlada pa nato predlaga, da državni zbor še na tej seji opravi tudi tretje branje in s tem dokončno potrditev zakona. Z njegovo uveljavitvijo bodo lahko stekli postopki za izračun vrednosti kapitala na dan 31. december 2023, ki bo nato podlaga za določitev deležev upravičencev v novi delniški družbi.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču