Na pogovoru, ki ga je organizirala Platforma sodelovanja Anžeta Logarja, je stekel pogovor o stanju duševnega zdravja pri nas.
V Festivalni dvorani v Ljubljani je potekala okrogla miza Platforme povezovanja Anžeta Logarja na temo duševnega zdravja mladih z naslovom Dobra kondicija duševnega zdravja, naložba za prihodnost. Na njej je sodelovalo več priznanih strokovnjakov, spregovorili so dr. Helena Jerišek Klanček, Miha Kramli, Mia Zupančič, Anabel Todorovič, dr. Sebastjan Kristovič, mag. Miran Možina, Aljoša Bagola in Melani Mekicar. Poudarili so, da je stanje na tem področju skrb vzbujajoče.
Kako na duševno zdravje vplivajo sodobne tehnologije?
Dogodek je povezovala poslanka Eva Irgl. Po uvodnem nagovoru ustanovitelja platforme Logarja, ki je pojasnil, zakaj so se odločili organizirati dogodek na temo duševnega zdravja, je na oder stopil Bagola, ki je na to temo prvi spregovoril. Dotikal se je predvsem sodobne tehnologije - enega od ključnih dejavnikov, ki na nas vpliva v sodobnem svetu. Kot je dejal, tehnologija vdira v naš vsakdan in je tisto, kar nam onemogoča, da bi bili srečni.
"Sodobne tehnologije so nam vsilile potrebo, da nepomembne stvari dojemamo kot nujne," je med drugim povedal Bagola in pojasnil, da je v resnici samo 25 odstotkov tega, kar si zadamo, da bomo naredili, tudi tisto, kar moramo resnično narediti. Kot je dejal, si različne opravke pogosto nalagamo zato, ker nočemo imeti opravka s samim sabo in da se ne osredotočamo na svoje jutrišnje težave.
Na družbenih omrežjih preživimo ogromno časa
Dotaknil se je tudi rabe tehnologije za zabavo, kot je dejal, družbena omrežja delujejo po principu igralnih avtomatov in manipulacije z uporabniki. Dejal je, da danes na družbenih omrežjih objavimo enormno količino podatkov, ampak je večina teh podatkov prazna vsebina. Po njegovih besedah človeštvo danes na družbenih omrežjih preživi med sedem in deset milijardami ur.
Ker si želimo na spletu predvsem ugajati, svojo srečo tam običajno simuliramo, zaradi česar pa ne moremo resnično živeti in biti srečni. Hkrati pa tehnologija omogoča tudi, da je lahko vsaka naša morebitna neumnost posneta in objavljena na spletu. Mladi lahko tako pogosteje postanejo žrtve internetnega sramotenja, zaradi česar je njihovo duševno zdravje lahko na udaru. Povedal je še, da ljudje preveč zremo v prihodnost, pozabljamo pa, da moramo za resnično srečo živeti tukaj in zdaj.
Probleme z duševnim zdravjem pogosto minimaliziramo
V nadaljevanju dogodka so na okrogli mizi spregovorili doktorica socialne pedagogike dr. Helena Jerišek Klanček, teolog, terapevt in vodja centra za zdravljenje zasvojenosti v Novi Gorici Miha Kramli, diplomirana psihologinja Mia Zupančič, članica predsedstva Soš Anabel Todorovič, strokovnjak na področju vzgoje dr. Sebastjan Kristovič, psihiater in psihoterapevt mag. Miran Možina ter televizijska in radijska voditeljica Melani Mekicar.
Mekicarjeva je uvodoma dejala, da je ta tema eden izmed največjih izzivov našega časa. Da probleme, povezane z duševnim zdravjem, pogosto minimiziramo, ali pa jih celo popolnoma ignoriramo. Pri fizični bolečini zdravnika pogosto obiščemo, pri duševnem zdravju pa ni vedno tako, zato je treba k temu spodbujati. Njeno sporočilo kot ambasadorke zdravja je: "Nisi sam/nisi sama".
Kondicija duševnega zdravja v Sloveniji
Dr. Jerišek Klančkova je dejala, da je bilo duševno zdravje včasih močno zapostavljeno, zato se ji zdi prav, da je to tema pogovora. Spregovorila je o stigmatiziranosti. Kot je dejala, ljudje okolici težje povemo, če imamo na primer depresijo, kot pa če imamo na primer visok pritisk. Kondicija duševnega zdravja po njenih besedah tako ni najboljša. In ne le duševno zdravje, tudi fizična kondicija ni najboljša. Poudarila je, da je na zdravje treba gledati celostno. Med drugim je izpostavila pomen spanca, saj se motnje spanca pogosto pojavljajo tudi med mladimi.
Dr. Kramli je pojasnil, da bomo od nove tehnologije vedno bolj odvisni. To se bo stopnjevalo in s tem ni nič narobe, a po njegovih besedah moramo narediti vse, da ne bomo zasvojeni. Kadar tehnologijo pametno uporabljamo, nas telo zaščiti, kadar pa jo uporabljamo za zabavo, pa se lahko pojavijo težave. Adaptacija možganov na intenzivnost se danes začne že v zibelki, otroci so z elektronskimi zasloni namreč soočeni že tako zgodaj. Elektronske naprave se naučijo hitro uporabljati, ker so se možgani že v zibelki naučili intenzivnosti.
Duševno zdravje med mladimi slabše za 70 odstotkov
Kadar možgani teh mladih ne dobijo teh dražljajev, niso srečni. Takšen otrok te intenzivnosti ne bo dobil na primer na travniku, saj tam ne bo dobil dražljajev, ki so jih navajeni njegovi možgani, je poudaril.
Da se situacija na področju duševnega zdravja med mladimi poslabšuje, sta povedali tudi Todorovičeva in Zupančičeva, podobno je dejal tudi dr. Kristovič, ki je navedel, da se je duševno zdravje mladostnikov do 19. leta v zadnjih desetih letih poslabšalo za skoraj 70 odstotkov. Ob tem je izpostavil, da redko govorimo o tem, koliko je med mladostniki zlorabe drog in samopoškodovanj. Po njegovih besedah se ne vprašamo, ali so mladi srečni.
Več tisoč mladih nefunkcionalnih
Pojasnil je tudi, da je za normalen razvoj otrok potrebna domišljija, zasloni pa otrokovo domišljijo zadušijo. Izpostavil je še, da je ključna beseda v povezavi z duševnim zdravjem 'smisel'. Kriza smisla pa se po njegovih besedah kaže v brezvoljnosti in apatiji. "To je danes tako razširjeno, da govorimo o družbenem nevrotičnem sindromu," je dejal in pojasnil, da če človek ne vidi smisla, zjutraj ne more niti vstati.
Dr. Kramli je v nadaljevanju navedel še skrb vzbujajoč podatek, da imamo v Sloveniji ta trenutek od 2500 do 3000 mladih, ki so nefunkcionalni zaradi nepravilne rabe tehnologije. Ti mladi ne morejo dokončati osnovne šole, srednje šole in fakultete, je dejal in pojasnil, da današnji mladostniki dobijo v enem dnevu toliko dražljajev, kot so jih prej dobili v dveh letih. Ker je dražljajev toliko, pa možgani sprocesirajo samo tisto, kar je 'luštno', je pojasnil Kramli.
https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/anze-logar-odstop-sds/
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del