V zanimivem projektu so prvič v Sloveniji vroče kompostiranje uspešno uporablili za ogrevanje.
Krater je slabih 30 let opuščena gradbena jama na Bežigradu, ki jo je zavzela narava. Lokalni prebivalci niso imeli dostopa do tega prostora, dokler ni maja 2020 tja prišlo pet ljudi jedrne ekipe Kraterja in tam začelo izvajati aktivnosti. Aktivnosti, ki jih izvajajo, je več, cilj vseh pa je pokazati, kako lahko degradirana območja regeneriramo.
Vroče kompostiranje kot način ogrevanja
Na plodna tla pa je prišla raziskava vročega kompostiranja kot način ogrevanja. Gre za trajnostni način ogrevanja, ki je primeren za (recimo) rastlinjake.
Uporaba odvečne toplote iz procesa kompostiranja ima potencial za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov pri ogrevanju, ki je še vedno v veliki meri odvisno od izgorevanja fosilnih goriv, po poročanju portala Čas za zemljo ugotavljajo ob predstavitvi rezultatov projekta.
Uporaba toplote iz kompostiranja pomeni, da se je mogoče izogniti emisijam iz običajnih metod ogrevanja za lokacije brez omrežja, kot so plinske ali električne peči, pišejo.
Kako to sploh deluje?
Mikroorganizmi, ki razgrajajo biomaso, med kompostiranjem proizvajajo tudi toploto. Če je kompostni kup dovolj velik in ustrezno sestavljen, proizvedejo toliko toplote, da jo lahko uporabijo za segrevanje vode, s katero nato ogrevamo objekte, kot so rastlinjaki, so na Kraterju pojasnili za portal Čas za zemljo.
https://www.metropolitan.si/novice/stran-pa-ne-bomo-metal/
Vse to so ugotovili tako, da so proces dokumentirali, merili temperaturo in razmišljali o tem, ali je stvar ponovljiva na drugih lokacijah.
Zadovoljni z rezultati
Na prvi pogled se zdi ogrevalna instalacija zelo nizkotehnološka in drži, da je vso potrebno opremo mogoče kupiti v običajni gradbeni trgovini, s Kraterja opisujejo za portal Čas za zemljo.
Toda ustvarjanje omembe vredne količine toplote in ohranjanje konstantnega toplotnega toka je vse prej kot preprosto. Turnšek za Čas za zemljo pojasnjuje: "Pred začetkom večjega pilotnega projekta smo testirali različne mešanice biomase, da bi našli prave pogoje za razvoj toploljubnih bakterij. Več mešanic ni uspelo, a končno smo našli pravo za naš projekt. Med pilotnim projektom smo eksperimentirali tudi s količino toplote, ki jo lahko odvzamemo iz komposta, ne da bi preveč vplivali na aktivnost bakterij. Na koncu smo zelo zadovoljni z rezultati, saj nam je uspelo vzdrževati dokaj stalno temperaturo komposta 60-70 stopinj Celzija več mesecev."