Bo slovenska politika kos vsem izzivom, ki jih s sabo prinaša obnova države po uničujočih poletih poplavah?
Slovenija se je v zadnjih mesecih soočala s poplavami ogromnih razsežnosti, ki so posledica vremenskih ujm, ki so prizadele del naše regije. Več dni smo lahko po televiziji in družbenih omrežjih spremljali reševanje ljudi, ki so v poplavah ostali brez domov. Materialna škoda, ki jo je povzročila poplava, je ogromna, in vprašanje je, koliko časa bo Slovenija potrebovala, da si bo opomogla od katastrofe, ki jo je doletela. V igri je veliko dejavnikov, navadnega človeka pa najbolj zanima, kako bodo določene poteze vlade, ki so ob takih situacijah neizogibne, vplivale na njegovo gmotno stanje.
Najprej je treba poudariti, da je Slovenija kot članica Evropske unije že prejela določena sredstva, tako prej za zaščito kot sedaj za sanacijo posledic poplav. Slovenija bo imela tokrat na voljo 400 milijonov evrov iz solidarnostnega fonda EU, od tega jih bo 100 milijonov prejela letos in še 300 milijonov prihodnje leto.
Določene skupine bodo prizadete
Vendar to ni edini sklad in način črpanja sredstev Slovenije iz EU, zato bo imela politika, ki skrbi za komunikacijo z Brusljem, v prihodnjem obdobju še veliko dela, da bo zagotovila finančna sredstva za prenovo države in njenega proračuna na najhitrejši in najučinkovitejši način. To sploh ne bo lahko glede na postopke in celoten proces, ki ga Evropska komisija predvideva, ko pride do takšnih situacij.
Velja opozoriti, da je Slovenija v času pandemije COVID že prejela in koristila veliko sredstev iz skladov EU, predvsem nepovratnih. Pri tem bo zanimivo videti, kako in ali bo njenim odgovornim tokrat poleg 400 milijonov evrov uspelo zagotoviti še več sredstev iz drugih skladov.
https://www.metropolitan.si/vreme/poplave-smrtne-zrtve-posledice/
Čeprav bo pomoč EU zagotovo pripomogla k temu, da bodo državljani Slovenije ob materialni sanaciji posledic poplav finančno manj prizadeti, je treba pričakovati določene ukrepe, ki bodo neposredno prizadeli njihov proračun. Upoštevajoč situacijo z nekaterimi podjetji, katerih proizvodnja se je ustavila zaradi poplav, ter nedavno revizijo ocene rasti slovenskega BDP (ta za leto 2022 namesto prvotno ocenjenih 5,4 odstotka znaša 2,5 odstotka), je mogoče predvideti, da bodo finančne reforme, ki jih bo morala izvesti vlada Republike Slovenije, zagotovo prizadele določene skupine državljanov.
Ena prvih potez, ki jih predlaga vlada, je dodatna obdavčitev državljanov in podjetij v obliki obveznega solidarnostnega prispevka za obnovo države po katastrofi, ki jo je prizadela. Temu predlogu vlade je prvi nasprotoval Janez Janša iz opozicijske SDS, ki je dejal, da je za takšno potezo še čas in da je treba najprej izčrpati vse druge možnosti in vire ter se šele nato zateči k tovrstnim ukrepom.
Dodaten davek na banke
Dejal je, da je treba glede na to, da obseg poplav še ni znan, poiskati strokovno oceno višine škode in se nato pogovarjati o ukrepih. Iz vrst druge opozicijske stranke NSi so sporočili, da bodo omenjeni predlog ne glede na vse podprli. Pomemben je tudi podatek, da je premier Robert Golob pred dnevi dejal, da bo Slovenija uvedla tudi dodatni davek na banke v višini 0,2 odstotka, ki bo šel v Slovenski razvojni sklad (SOS). Ta obdavčitev naj bi prinesla 100 milijonov evrov na leto.
Kot lahko sklepamo, bo obnova Slovenije po poplavah potekala zelo dolgo, vlada in opozicija pa vsak dan poskušata najti načine, kako bi se čim bolj neboleče rešili iz nastalega položaja. Vodilni ljudje države bodo, ko bodo našli najboljši način za izhod iz krize, zagotovo poskrbeli tudi za pridobitev določenih političnih točk, ki pa, upamo, na koncu ne bodo šle na račun številnih državljanov. V tem primeru bo pomoč EU izjemno pomembna, zato bo v prihodnjem obdobju zelo zanimivo spremljati, kako poteka komunikacija med vodilnimi ljudmi v Ljubljani in Bruslju.