Krofi v reklamnem letaku so videti res slastni – a ko se odpravite v trgovino, vas tam pričaka nekaj povsem drugega ...
Na nas se je pred kratkim obrnil bralec, ki opaža, da so živila na fotografijah v reklamnih letakih različnih trgovcev, ki jih prejme v poštni nabiralnik, pa tudi v televizijskih oglasih, vedno videti precej bolje kot v realnosti.
To seveda ni nič novega: znano je, da ustvarjalci reklam za boljši videz hrane uporabljajo najrazličnejše, pogosto celo zelo bizarne trike.
Radio 1 je pred časom poročal, da palačinke za bolj privlačen videz na fotografijah zalijejo z motornim oljem, v kupah namesto smetane uporabljajo brivsko peno, sadje za lesk popršijo z lakom za lase, sladoled nadomestijo s pire krompirjem, meso v hamburgerjih pobarvajo s pasto za poliranje čevljev pa še in še.
Vendar pa se kljub temu poraja vprašanje, kako daleč lahko gredo pri tem, ne da bi to postalo neposredno zavajanje kupcev?
Fotografije ne smejo prikazovati sestavin, ki jih živilo nima
Po odgovor smo se odpravili k Zvezi potrošnikov Slovenije, kjer so nam pojasnili, da se zakonodaja, ki določa, katere prakse informiranja v zvezi z živili so poštene in katere zavajajoče, nanaša tudi na oglaševanje živil, torej tudi predstavljanje v reklamnih letakih in oglasih.
Toda ta zakonodaja se žal ne dotika "olepševanja" živil, temveč pravi le, da izgled, opis ali slikovni prikazi ne smejo namigovati na prisotnost določenega živila ali sestavine, čeprav je jed ali živilo ne vsebuje.
Ravno tako informacije v zvezi z živilom ne smejo biti zavajajoče glede značilnosti živila in njegove narave, identitete, lastnosti, sestave, količine, roka uporabnosti ter ne smejo navajati učinkov ali lastnosti, ki jih živilo nima.
Morda vas zanima tudi:
- Živila, za katere ste mislili, da so zdrava, a niso
- Hrana, po kateri hrepenite, razkriva vašo osebnost
Nadzor nad izvajanjem zakonodaje vrši Uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Podjetja morajo torej tudi pri oglaševanju živilskih izdelkov (v reklamnih letakih) spoštovati omenjeno zakonodajo – predstavitev živila ne sme biti zavajajoča glede zgoraj naštetih lastnosti.
Zaključimo torej lahko, da če je živilo na fotografiji samo veliko lepše kot v realnosti, a so sestavine ustrezno prikazane, trgovca ne boste mogli prijaviti upravi, če ste odkrili kakšno drugo nepravilnost v zvezi z oglaševanjem hrane, pa lahko, še sporočajo z Zveze potrošnikov, to prijavite na tej povezavi.
https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/aleksander-ceferin-uefa-predsednik-kandidatura-nacrti/
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji