V Unionski dvorani v Ljubljani se je odvil poseben dogodek.
Včeraj je v Unionski dvorani v Ljubljani pod okriljem Fundacije FIHO potekal prav poseben Forum "Partnerstvo za prihodnost". Na forumu so želeli spodbuditi razmišljanje o družbeni odgovornosti ter vzpostaviti dialog o naši skupni prihodnosti in razvoju družbe ter države na različnih področjih. Udeležili so se ga tudi predstavniki gospodarstva in politike: predsednica DZ Urška Klakočar Zupančič, predsednik DS Marko Lotrič, minister za delo Luka Mesec, dekanja fakultete za socialno delo Mojca Urek, predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak, ustanovitelj Pipistrela Ivo Boscarol, direktor in lastnik podjetja Kronoterm Bogdan Kronovšek ter predsednica uprave Loterije Slovenije Romana Girandon.
Odprl se je izjemno pomemben dialog
Fundacija FIHO je forum "Partnerstvo za prihodnost" organizirala, da bi odprla dialog o tem, kako lahko kot posamezniki, organizacije in država prispevamo k družbi, v kateri bo imel vsak član možnost dostojnega življenja.
Vsebinska zasnova foruma je temeljila na spoznanju, da je trajnostno upravljanje na področjih ESG (okolje, družbena odgovornost in upravljanje) postalo ključni standard.
Ni podjetja, ki se ne bi resno ukvarjalo s temi izzivi, pri čemer se večja že soočajo z obveznostjo javnega poročanja o svojih dosežkih na teh področjih. Globalizacije, hitro naraščajoče svetovne populacije in izboljševanja življenjskih standardov večine prebivalstva ne bo mogoče ohranjati na način, kot smo ga poznali v zadnjem stoletju.
Potrebne so temeljite spremembe v razumevanju in upravljanju virov ter napredka.
Kako bi k težavi pristopila Fundacija FIHO?
Na forumu sta potekali dve okrogli mizi, ki sta končno vzpostavili tako pomemben in potreben dialog. Na prvi so svoja mnenja soočili predsednica Državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, predsednik Državnega sveta Marko Lotrič, predsednica Loterije Slovenija Romana Girandon in direktor Fundacije FIHO Borut Sever.
Predsednica Državnega zbora je poudarila, da iščejo sistemske rešitve, ki bodo v prihodnosti omogočale hitrejše reševanje položaja ranljivejših skupin. Izpostavila je: "Država mora biti tista, ki ustvarja pogoje, za to, da lahko ljudje dobro živijo. Ljudje morajo imeti možnost. Živimo namreč v razslojeni družbi:"
Ob tem se vpraša: "Kakšne možnosti ima romski otrok, da postane uspešen v gospodarstvu? Brez aktivne pomoči države? Jaz sem predsednica državnega zbora. Zakaj? Zato, ker sem se imela možnost med drugim brezplačno izbraževati, se angažirati v politiki ... Marsikdo te možnosti nima. Tako da jaz bi bila bolj prizanesljiva do socialno ogroženih skupin, ki nimajo možnosti postati predsedniki državnega zbora. Ker nimajo zdravstva, nimajo vehemetnosti, da bi ustvarili neko krasno podjetje, ki bi bilo uspešno. Nekateri starši tudi ostanejo doma in skrbijo za otroke s posebnimi potrebami in tudi nimajo enakih možnosti. Država je v tem primeru tista, ki pristopi in uzakonja."
"Izjemnega pomena je vzpostavitev partnerske mreže. Za zaposlene, za ljudi, za posamezna podjetja in tudi širše. Treba je vzpostaviti možnosti zbiranja denarja na različne načine za določene potrebe," je dodal Marko Lotrič, predsednik državnega sveta. Romana Girandon, predsednica Loterije Slovenija, pa je izpostavila primer dobre prakse in dobrega sodelovanja s Fundacijo FIHO.
Za Metropolitan je ob tem Girandon povedala, da v Loteriji Slovenije predvsem skrbijo, da v Sloveniji loterijske igre niso samo zabavne, ampak da so za prebivalce varne, da niso zasvoljive in da so poštene. "Pri tem pa je naš ključni finančni učinek sofinanciranje slovenskih invalidskih humanitarnih in športnih organizacij. In glede na to, da v zadnjih letih kar 90 % sredstev za fundacijo FIHO prihaja od nas, lahko vidimo, da dajatve v kulturi družbe postavljamo v središče. Se pravi nobene odločitve ne sprejmemo, ne da bi pomislili, da se bodo s temi dajatvami dogajale pozitivne stvari," poudarja.
V nadaljevanju je izpostavila: "To je naše bistvo in jedro: skrbimo, da so naše loterijske igre v Sloveniji enako dobre kot v največjih evropskih najbolj razvitih državah, s tem pa delamo to, da ta sredstva tudi v bodoče, kar se tiče Loterije Slovenije, ostajajo na enaki ali višji ravni. To, čemur zadnja leta posvečamo veliko pozornosti pa je, da ljudi bolj aktivno ozaveščamo o tem, da ko sodelujemo v loterijskih igrah, sodelujemo v nečem širšem od sebe. V zadnjem letu je z nami sodelovalo 1.001.200 odraslih oseb, kar je več kot 70 % odraslih. Kar je ob tem ključno je, da ljudje razumejo, da loterijske igre niso predvsem milijoni, ki jih nekdo dobi in mu to spremeni življenje, ampak je to predvsem pomoč ali sodelovanje pri financiranju invalidskih humanitarnih in športnih organizacij."
Ob zaključku je izpostavila: "Da nam to dobro uspeva pokaže predvsem podatek, da zadnjih nekaj let v raziskavah vidimo, da se je oblikoval poseben segment ljudi, ki z nami sodeluje zato, ker to razumemo. Teh igralcev je po zadnjih raziskavah 16 %: v prvo vrsto ne postavljajo tega, da bi sami zadeli milijone, ampak to, da vedo, pri čem sodelujejo, kam gredo sredstva. V tej smeri bomo še naprej delali."
Okroglo mizo je sklenil Borut Sever, direktor Fundacije FIHO: "Danes smo glasno povedali, da si želimo vzpostaviti partnerstvo za prihodnost. Na eni strani si vsi želimo pomagati in na drugi imamo tiste, ki so pomoči potrebni. Zato je nujno, da vzpostavimo mehanizme, ki bodo to omogočali, in hkrati sistem partnerstva za gospodarstvo. Želimo si sodelovati s posamezniki in gospodarstveniki. Vsaka ideja na tej točki pride prav. In že samo dejstvo, da vsi stremimo k istemu cilju in se pogovarjamo o mogočih rešitvah, me navdaja z optimizmom. Zato bi se želel zahvaliti vsem organizacijam, ki dnevno pomagajo pri tem reševanju težav, in vsem tistim, ki v naš dialog še vstopajo. Prepričan sem, da bo ta forum spodbudil rešitve, ki so ključne za prihodnji razvoj boljše in kakovostnejše družbe."
Poudaril je tudi, da je v prihodnosti največji izziv iskanje dodatnih virov sredstev, s katerimi bi lahko podprli dobre zgodbe: "V zadnjem času se osredotočamo in poudarjamo še pomen osveščanja. Skupaj želimo namreč iskati dodatne vire, želimo si, da bi javnost prepoznala delo organizacij, ki jih sofinanciramo. To se mi zdi pomembno, saj premalo govorimo o dobrem delu in o tem, kaj dobrega naredimo za najbolj ranljive v družbi."
Soočili sta se politika in gospodarstvo
Na drugi okrogli mizi so prišla na vrsto izjemno konkretna vprašanja in rešitve. Svoje vidike so soočili minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec, dekanja Fakultete za socialno delo, dr. Mojca Urek, Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela, podjetnik in humanitarec, generalni direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek ter predsednica Sveta Fundacije FIHO, Nataša Sorko.
Generalni direktor Kronoterma Bogdan Kronovšek je poudaril: "Največja frustracija ljudi, ki pristanejo v takšnih položajih, je, da imajo občutek, da ne bodo nikoli več koristni družbi. To, da lahko sodelujemo, ustvarjamo in prispevamo, je najlepši občutek, ki ga lahko doživimo. Da smo kljub vsemu, kar se nam dogaja, lahko koristni. Zato v našem podjetju Kronoterm družbi veliko vračamo, kar se mi zdi izjemno pomemben korak, ki bi ga moral za izoblikovanje boljše družbe storiti vsak."
Ivo Boscarol, ustanovitelj Pipistrela, podjetnik in humanitarec, je konkretno predlagal, kaj bi spodbudilo gospodarstvenike, da bi se lažje in več odločali biti družbeno odgovorni: "Ne samo gospodarstveniki. Vsi smo del družbe, vsi moramo biti družbeno odgovorni. In vsi moramo to vračati, po svojih zmožnostih in ko to lahko. Namesto prisile poskusimo z motivacijo. Moj predlog je, da ustanovimo svet za družbeno odgovorne donacije za vračanje družbi. Te tako najdemo način, na katerega bi denar zbirali prostovoljno. Da bi sistemsko rešili težavo v okviru prostovoljnosti, ne dodatnega davka. In če vprašate mene, bi na pravi način in s pravo motivacijo iz slovenskega gospodarstva lahko dobili bistveno več. Poglejmo, kje smo te rezerve, in jih izkoristimo."
Minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec je poudaril, da politika vsekakor sliši veliko kritik in nič pohval: "Vsi pogovori se vrtijo okoli enega vprašanja in to je spoštovanje. Do kolektiva in eden do drugega, kot tudi države. Najlažje je, če se nekdo slabo počuti, da se nekoga krivi: eni podjetnika, drugi politika, vsi pa bomo pljuvali državo in kritizirali, kako slabo je. In tako smo prišli do hecne situacije: ko Slovence vprašamo, ali ste zadovoljni z življenjem v naši državi, jih 9 od 10 odgovori, da ja. Ko pa vprašamo, kako so zadovljni s stanjem v državi, bo pa ne glede na to, katera vlada je na oblasti, približno enak delež odgovoril ne. Problem je, da se med sabo ne znamo drugače pogovarjati, kot da se obtožujemo, kritiziramo in druge krivimo za svojo nesrečo. Mislim, da je tukaj ključ, ki ga je potrebno obrniti."
V nadaljevanju je izpostavil: "Vsekakor bi poudaril, da je Slovenija v desetih letih naredila največji napredek pri zmanjšanju revščine med otroki. Smo država v Evropski uniji z najmanjšo stopnjo revščine med otroki nasploh."
Prav tako je minister izpostavil dosežek države pri zmanjševanju brezposelnosti: "V desetih letih smo poskrbeli, da se je brezposelnost zmanjšala iz dobrih 135 tisoč na 45 tisoč oseb. Lahko naštevam še naprej. Osebna asistenca, kot jo imamo pri nas, je tako strukturirano urejena samo še v skandinavskih državah. Zato se moramo spoštovati in si pomagati med seboj ter stremeti k istemu cilju –slišimo vas in sprejemamo to pobudo, da se bomo znotraj vlade pogovorili o tem, kako spodbuditi dialog med gospodarstveniki in družbo, da bo potekal hitreje in lažje."
Predsednica Sveta Fundacije FIHO Nataša Sorko je poudarila, da je družbena odgovornost pomembna v vsakem trenutku: "Pomembno je, da se zavedamo, da smo vsi del družbe in smo družbeno odgovorni. Na koncu se je treba vprašati, na čem še lahko gradimo. S tega stališča je pomemben tudi zakonodajni vidik. Zato je ključno, da se različni akterji usedejo za eno mizo, pregledajo možnosti in najdejo rešitev."
Poudarila je še, da je pomembno vzpostaviti pozitivne mehanizme za spodbujanje družbene odgovornosti: "Ljudem je treba predstaviti dobre prakse, jih izobraževati in krepiti občutek solidarnosti. Spodbujati je treba tudi zaposlene in jih motivirati, da bodo tako v dobrem duhu vračali tudi družbi."
Naloga foruma je bila med drugim, da bi skupaj aktivno poiskali načine, kako lahko pomagamo ljudem, ki potrebujejo pomoč. "Tega ne smemo zgolj prenesti na državo. A mora država ustvariti sistemske spodbude, ki bodo posameznike in podjetja motivirale, da se bodo v večji meri vključili v nudenje pomoči. To vključuje nove vire financiranja za FIHO, sistemsko trajne rešitve, davčne olajšave in izobraževanje. Le s takšnimi pristopi bomo lahko opolnomočili ljudi, ki so pomoči potrebni, ter spodbujali programe, ki izboljšujejo njihovo materialno stanje in zdravje," sklenejo zgodbo na Fundaciji FIHO.
Kaj je Fundacija FIHO?
Fundacija FIHO s pomočjo več kot sto humanitarnih in invalidskih organizacij vsako leto pomaga skoraj 400 tisoč Slovencem in Slovenkam. Podpira dejavnosti, ki izboljšujejo socialni položaj ter omogočajo samostojno in neodvisno življenje.
Spodbuja zagotavljanje človekovih pravic in enakopravno vključevanje v družbo. Finančno podpira skoraj vsak projekt humanitarne pomoči in pomoči invalidom v Sloveniji. Zato je Fundacija FIHO ena najbolj vzornih oblik zagotavljanja pomoči v Evropski uniji, saj s svojo organiziranostjo in ciljnim delovanjem zbuja najvišjo stopnjo zaupanja.
