Do danes je bilo za celotno popoplavno obnovo izplačanih 600 milijonov evrov, od tega skoraj 100 milijonov 10.000 fizičnim osebam oz. gospodinjstvom, je danes v DZ poudaril premier Robert Golob in zavrnil očitke, da vlada za prizadete ljudi v avgustovskih poplavah v sedmih mesecih ni storila ničesar.
Aleksander Reberšek (NSi) je v poslanskem vprašanju predsedniku vlade ob začetku redne seje DZ izpostavil, da ljudje po sedmih mesecih od poplav še vedno čakajo na izpolnitev vladnih obljub ter da so "na istem, kot so bili 6. avgusta".
"Ljudje imajo za vas tri preprosta vprašanja - kdaj bo vlada izdala sklep, s katerim bo končno določila, kateri objekti so predvideni za rušitev, ali bodo njihove hiše porušili in ali bodo dobili nadomestne objekte, ali pa se njihovih hiš ne bo porušilo in lahko začnejo obnovo," je izpostavil poslanec. Vladi je očital tudi, da ni uspela zagotoviti pravne podlage za izselitev stanovalcev iz hiš ob Savinji.
Golob je v odgovoru spomnil, da je DZ decembra potrdil zakon o obnovi in razvoju, ki edini daje pravno podlago in predpisuje postopke, na podlagi katerih lahko ljudem, prizadetim v avgustovski ujmi, zgradijo nadomestne objekte. "Seveda bi bilo najlepše, ko bi se dalo vse to narediti čez noč, seveda bi bilo vse najlepše, ko bi imeli avgusta, ko so nas prizadele poplave, že zakonsko podlago, da bi lahko vse to naredili čez noč," je poudaril.
Za selitev oz. rušenje je po njegovih besedah predvidenih 384 objektov, odločitev o tem pa je sprejela stroka in ne politika. "Ta seznam je po mojem vedenju dokončen in je tudi javen," je zagotovil. Priznal je, da so postopki dolgotrajni, a hkrati dodal, da je strokovni svet za obnovo in razvoj potrdil 20 najbolj ogroženih domov, ki gredo prav danes v javno razgrnitev.
"Na podlagi te razgrnitve bo sprejet sklep in šli bomo v cenitev, ker želimo tem ljudem pošteno priznati vrednost njihovih objektov pred poplavami," je poudaril Golob. Šele potem se bodo lahko ljudje odločili, ali bodo sprejeli odškodnino in sami gradili ter ali bodo zamenjali lokacijo, je dodal. "Žal imamo v nekaterih občinah dejansko izzive z zemljišči, v isti občini ni na razpolago dovolj zemljišč, kolikor jih bo najverjetneje potrebnih," je še opozoril premier.
Kot je razvidno s portala javnih naročil, je služba vlade za obnovo po poplavah in plazovih danes objavila povabilo izvajalcem k oddaji ponudb za izvedbo cenitev nepremičnin. Ta se nanaša na okvirno 366 nepremičnin, ki so predvidene za odstranitev, okvirne sporazume pa bodo sklenili z največ 10 ekonomsko najugodnejšimi ponudniki. Sicer pa je vladi počasno sanacijo po poplavah očital tudi poslanec SDS Zvonko Černač. Poplave so, kot je spomnil, terjale tudi spremembo vladnih prioritet na področju infrastrukturnih projektov, ki pa se močno dražijo.
Prenavlja se železniška postaja Nova Gorica, kjer je vrednost s 30 narasla na dobrih 50 oz. 60 milijonov evrov, prenova železniške postaje Jesenice z nekaj deset potniki dnevno je poskočila na 170 milijonov evrov, prenova železniške postaje Ljubljana pa na 295 milijonov evrov, je izpostavil Černač.
Kot je dodal opozicijski poslanec, se dražijo tudi ostali infrastrukturni projekti. "Vaša vlada je pol leta po nastopu potrdila skoraj 10-odstotno podražitev projekta drugi tir, nadgradnja železniške postaje in vozlišča Pragersko pa se je s 60 podražila na 80 milijonov evrov," je dejal. "Skoraj ne mine dan, da ne beremo o kakšnem aneksu, s katerim gre cena vedno navzgor," je poudaril Černač.
Premier je napovedal, da bo zahteval poročilo o nekaterih nadgradnjah železniških postaj, pri katerih so ponujene cene močno prekoračile začetne ocenjene vrednosti. "Ko bomo pridobili poročilo, ga bom z velikim veseljem posredoval vsem, tudi javnosti. Tudi zame ni sprejemljivo, da se lahko neka nadgradnja, ki je ocenjena na nizko vrednost, kar naenkrat poviša," je dejal.
Je pa Golob poudaril, da bistvena infrastrukturna projekta - drugi tir med Divačo in Koprom ter tretja razvojna os - potekata skladno s časovnico.
