12. 9. 2024, 17:45 | Vir: STA

Gospodarska napoved za Slovenijo: poglejte, kaj bo prihodnost prinesla za naše plače in življenjske stroške

Profimedia/Žiga Živulović j.r./Bobo/fotomontaža

Razkrito je, kako bo inflacija vplivala na vaše dohodke.

Urad za makroekonomske analize in razvoj Republike Slovenije (Umar) je napoved gospodarske rasti za letos znižal z 2,4 odstotka na 1,5 odstotka, napoved za prihodnje leto pa z 2,5 odstotka na 2,4 odstotka. Inflacija, ki se je letos občutno znižala, se bo konec leta in v začetku prihodnjega ponovno povišala, dvema odstotkoma pa se bo približala leta 2026.

Napoved letošnje rasti je za 0,9 odstotne točke nižja od spomladanske predvsem zaradi stagnacije investicij in šibkega okrevanja tujega povpraševanja. "Tuje povpraševanje raste počasneje, kot smo pričakovali spomladi, zlasti so se poslabšali gospodarski obeti v Nemčiji, izvoz storitev upada. Zato pričakujemo, da bo rast skupnega izvoza nižja kot v pomladanski napovedi," je izpostavila v. d. direktorice Umarja Maja Bednaš.

Napovedujejo višje plače in več optimizma

Glede na pričakovano šibko rast aktivnosti v naših najpomembnejših trgovinskih partnericah za drugo polovico leta po besedah Bednaševe pričakujejo nizko tekočo rast izvoza blaga in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih.

V nasprotju s pomladanskimi pričakovanji za letos napovedujejo stagnacijo, in ne rasti investicij. Investicije države, ki so v deležu BDP med najvišjimi v Evropski uniji, bodo letos nekoliko višje kot lani in se bodo v drugi polovici leta okrepile, zasebne investicije v zgradbe in objekte pa naj bi stagnirale. Ob pričakovani rasti aktivnosti v izvoznem sektorju letos pričakujejo zmerno rast investicij v opremo in stroje.

Zasebna potrošnja se bo po lanski stagnaciji letos okrepila, podprta pa bo z visoko zaposlenostjo, nadaljnjo realno rastjo plač oziroma realnega razpoložljivega dohodka, nižjo inflacijo in večjim optimizmom potrošnikov. Kot so še izpostavili na Umarju, je zaposlenost rekordno visoka, brezposelnost pa najnižja doslej. Na trgu dela veliko pomanjkanje delovne sile v prihodnjih dveh letih ne bo omogočalo vidnejše rasti zaposlenosti, nominalna rast skupne povprečne bruto plače pa se bo v prihodnjem letu zaradi predvidene uveljavitve reforme plačnega sistema v javnem sektorju še nekoliko okrepila, je dodala Bednaš.

Letos na rast zasebne in državne potrošnje po pojasnilih Bednaševe vplivata ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in uvedba obveznega zdravstvenega prispevka. Ta sprememba vpliva na relativno nižjo rast zasebne in višjo rast državne potrošnje, na ravni BDP pa je učinek nevtralen.

Rast državne potrošnje pa bo letos še nekoliko višja od pomladanskih pričakovanj, na kar bo vplivala tudi popoplavna obnova, ki je relativno bolj kot investicijske v prvem polletju okrepila izdatke države za blago in storitve. Rast uvoza bo ob visoki rasti domače potrošnje, vključno z zalogami, precej presegala rast izvoza.

V prihodnjem letu pričakujejo gospodarsko rast

Umar višjo gospodarsko rast pričakuje v prihodnjem letu, in sicer 2,4-odstotno. Ob nekoliko višji rasti tujega povpraševanja se bosta okrepili rast izvoza in dodane vrednosti v predelovalnih dejavnostih, rasla bo tudi storitvena menjava.

Okrepile se bodo investicije v predelovalnih dejavnostih in gradbeništvu, na krepitev gradbene aktivnosti bo med drugim vplivala visoka investicijska aktivnost države, vključno z ureditvijo protipoplavne zaščite in obnove ter investicijami v okviru porabe sredstev iz načrta za okrevanje in odpornost. Ob višji realni rasti dohodkov se bo okrepila tudi rast zasebne potrošnje.

Leta 2026 naj bi gospodarska rast dosegla 2,6 odstotka.

Inflacija

Inflacija se je letos občutno znižala in bo v povprečju leta (2,1 odstotka) bistveno nižja od pomladanskih pričakovanj (2,7 odstotka). Umar pričakuje, da se bo inflacija do novembra letos ohranjala na nizki ravni, konec leta in predvidoma v začetku prihodnjega leta pa se bo zaradi učinka nizke osnove in izteka preteklih ukrepov za zajezitev visokih cen energentov ponovno povišala na 3,3 odstotka. Dvema odstotkoma se bo približala šele leta 2026.

Z uresničitvijo jesenske napovedi so sicer po besedah v. d. direktorice Umarja povezane nekatere negotovosti, ki izhajajo iz geopolitičnih in gospodarskih razmer v mednarodnem okolju. V domačem okolju so tveganja povezana z vplivi poslabšane konkurenčnosti na izvozni sektor gospodarstva in zlasti z zmogljivostmi visoke investicijske aktivnosti države v prihodnjih letih ter nedorečenostjo nekaterih reformnih ukrepov.

Za Goloba v napovedi Umarja bistvena ohranitev rasti plač

Z jesensko napovedjo se je na današnji seji seznanila tudi vlada. "Gospodarska rast Slovenije, ki bo letos po zadnji napovedi Umarja dosegla 1,5 odstotka, ostaja bistveno višja od evrskega povprečja," je poudaril premier Robert Golob.

Premier Robert Golob je z napovedjo zadovoljen: "Najbolj pomembno je, da Umar ni spremenil napovedi o rasti plač. Ta ostaja bistveno višja od inflacije, ki smo jo uspeli zbiti globoko pod evropsko povprečje."

Premier Robert Golob je z napovedjo zadovoljen: "Najbolj pomembno je, da Umar ni spremenil napovedi o rasti plač. Ta ostaja bistveno višja od inflacije, ki smo jo uspeli zbiti globoko pod evropsko povprečje."

Žiga Živulović j.r./Bobo

Po njegovih besedah je kljub popravku napovedi pomembno predvsem to, da Umar ni spremenil svojih napovedi glede rasti plač. "Ta ostaja bistveno višja od inflacije, ki smo jo uspeli zbiti globoko pod evropsko povprečje," je izpostavil premier.

Matjaž Han opozarja: "Razmere v Nemčiji se bodo odrazile pri nas"

Gospodarski minister Matjaž Han je medtem dejal, da je povsem jasno, kakšno je stanje v Evropi, s težavami se denimo sooča naša največja trgovinska partnerica Nemčija. Po njegovih besedah je tako normalno, da se bodo razmere v Nemčiji in drugod po Evropi odrazile tudi pri nas. "A ko bo treba, bomo naredili vse, da bomo vzdrževali to rast, ki je boljša od povprečja v Evropi," je dodal minister.

Matjaž Han pa medtem opozarja: "Razmere v Nemčiji se bodo odrazile pri nas."

Matjaž Han pa medtem opozarja: "Razmere v Nemčiji se bodo odrazile pri nas."

Neva Žganec/Pixsell/Bobo

Davčne reforme

Golob se je dotaknil tudi predloga davčnih sprememb, do katerih so predvsem v gospodarstvu zelo kritični. Kot je ponovil, paket predstavlja prvi korak davčne reforme, ki bo uveljavljen 1. januarja 2025, v njem pa ni razbremenitve dela širšega značaja in nepremičninskega davka. Izhodišča za ta del bo finančno ministrstvo, tako Golob, pripravilo do konca letošnjega leta, implementacijo pa je pričakovati v drugem mandatu.

V zvezi z nepremičninskim davkom je Golob poudaril, da je zanj treba imeti evidence, v katere vsi zaupamo. "Proces množičnega vrednotenja nepremičnin je eden ključnih projektov, ki ga bosta ministrstvi za naravne vire in prostor in za finance sprožili v prihodnjih mesecih, sredstva za ta projekt so že odobrena," je še dejal premier.

Novo na Metroplay: "Če bi ljudje vedeli, kakšno je to mučenje, koliko je solz in trpljenja …" | Sara Isaković