Gradbeništvo v državi je na preizkušnji: prilagoditev ekstremnim vremenskim pojavom postaja nuja

Gradbeništvo se mora soočiti z naravnimi tveganji, ki jih že brez podnebnih sprememb v Sloveniji ne manjka. Ključen problem gradbenega načrtovanja je, da so trenutni zemljevidi in modeli zastareli in ne odražajo današnjih vremenskih razmer, je na kolokviju Zavoda za gradbeništvo Slovenije dejala klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.

Ekstremni vremenski pojavi so začeli vplivati na življenja ljudi

Podnebne spremembe so že tukaj, vendar v boju proti njim še vedno nismo naredili dovolj, je poudarila Kajfež Bogataj. Opozorila je, da se Evropa segreva precej hitreje od globalnega povprečja, greje se tudi Slovenija, ekstremni vremenski pojavi, ki so povezani z visokimi temperaturami, pa že močno vplivajo na življenja ljudi.

Poleg kmetijstva, gospodarstva in zdravstva se bo morala podnebnim spremembam prilagoditi tudi gradbena infrastruktura, je izpostavila.

Gradbene standarde je potrebno prilagoditi

Gradbene standarde je po njenih besedah treba prilagoditi naravnim tveganjem, ki v Sloveniji obstajajo že neodvisno od vpliva podnebnih sprememb. "Vedno smo imeli zemeljske in snežne plazove, erozije tal, poplavno ogroženost. Najprej moramo zato oceniti, kaj nam že grozi in nato ukrepati," je dejala.

Gradbeniki po njenih mnenju premalo upoštevajo scenarije pri načrtovanju. Kot je dejala, mora vse, kar se danes gradi - naj gre za jezove, obalno infrastrukturo ali mestne objekte - zdržati vsaj 50 let. "Pomembno je razumeti, da bo takrat, ko bo denimo most še moral služiti svojemu namenu, temperatura že za štiri stopinje višja. Ko bodo zgrajeni novi pomoli, bo morje že višje. Če tega ne upoštevamo danes, bodo vse te investicije slabe." je opozorila.

Kot je poudarila, je eden ključnih problemov današnjega gradbenega načrtovanja, da zemljevidi in modeli, ki bi morali služiti kot podlaga za gradbenike, arhitekte, župane in druge odločevalce, ne odražajo trenutnih vremenskih razmer. "Regije, ki naj ne bi bile ogrožene, zdaj doživljajo izjemne količine padavin, na primer Koroška," je izpostavila. Gradbeniki in strokovnjaki, ki se ukvarjajo z urejanjem voda, se tudi še vedno ozirajo na stoletne poplave, medtem ko danes govorimo o poplavah, ki se dogajajo vsakih 20 let ali manj, je opozorila.

Situacija ljudi po poplavah

"Brez novih, posodobljenih podatkov preprosto ni mogoče sprejemati ustreznih odločitev. Ravno zato ljudje leto dni po poplavah še vedno tudi ne vedo, ali naj se preselijo, gradijo na novo, ali naj dvignejo obstoječe objekte," je poudarila. Pri načrtovanju prihodnje gradnje in prilagajanju podnebnim spremembam je treba upoštevati več vidikov. Po eni strani je nujno ukrepati na obstoječih stavbah in jih narediti bolj odporne, po drugi pa je treba nove stavbe že v osnovi zasnovati tako, da bodo prilagojene podnebnim spremembam, je poudarila.

"Nekatere stavbe bi morale biti zasnovane tudi tako, da bi lahko v izrednih razmerah služile kot zatočišča ali evakuacijski centri," je dodala. Po njenih besedah pa je treba izboljšati tudi okolico stavb in predvsem spodbujati zeleno infrastrukturo.

Da se bomo lahko uspešno borili proti posledicam podnebnih sprememb, potrebujemo inovacije, pri čemer so tehnološke inovacije le majhen del rešitve. Ključne inovacije moramo po njenih besedah narediti na področju gospodarskega modela, saj trenutni sistem preprosto ni prilagojen za planet z omejenimi viri. Kot je dejala, imajo pomembno vlogo tudi univerze. "Študente moramo naučiti, kako kritično razmišljati, ne pa zgolj podajati podatke, ki jih lahko dobijo na internetu," je dejala. Nenazadnje moramo, kot je dodala, razviti nov življenjski slog, ki nas "uči razlikovati med tem, kaj res potrebujemo, in kaj si zgolj želimo ter ali nas to res osrečuje".

Današnji kolokvij na temo Odpornosti gradbenih objektov v luči okoljskih sprememb je Zavoda za gradbeništvo Slovenije organiziralo prvič. Z njim so obeležili tudi 75-letnico svojega delovanja.

Novo na Metroplay: Zmagovalec MasterChefa Luka Pangos iskreno o ozadju kuharskega tekmovanja