Številni aktivisti izrazili zaskrbljenost zaradi projekta Jek 2: kdo bi jedrski reaktor sploh plačal?

"Zahtevamo, da se vlada opredeli do instituta državnega poroštva v primeru gradnje drugega bloka nuklearne elektrarne v Krškem (Jek 2). Vlada naj predloži jasen odgovor o morebitni udeležbi v investiciji in tveganjih, ki jih ta prinaša za državni proračun in davkoplačevalce Slovenije, ter predstavi, kaj bi to pomenilo za splošno blaginjo prebivalstva in javnofinančne ukrepe," so zapisali v sporočilu za javnost.

Pred referendumom je treba po njihovem razrešiti vprašanja, vezana na financiranje novega jedrskega reaktorja, kot so: kdo bi jedrski reaktor plačal, ali bi se v financiranje vpletla država, kakšne posledice bi to prineslo za državljane in proračun ter ali bi si Jek 2 za izvoz postavili tujci. Kot so namreč opozorili, so stroški projektov gradnje jedrskih elektrarn v svetu v zadnjih desetletjih močno narasli.

Povečevanje končne cene jedrskih projektov, ki se močno razlikujejo od prvotnih, po njihovem ni edina težava. "Stroški proizvedene električne energije iz jedrskih elektrarn se še naprej povečujejo, medtem ko obnovljivi viri energije beležijo stalno znižanje stroškov," so navedli in dodali, da je jedrska energija postala najdražji vir energije na ravni uporabnikov, celo dražji od plinskih elektrarn.

"Projekti gradnje novih jedrskih elektrarn v veliki meri postanejo ekonomsko upravičeni le, če država sodeluje pri zmanjševanju tveganja naložb za zasebne vlagatelje, bodisi prek jamstev za posojila ali različnih oblik državnega (so)lastništva," so poudarili in spomnili, da naj bo vsem v opomin zgodba Termoelektrarne Šoštanj (Teš). V njej se je gradnja bloka šest močno podražila, Teš pa bo morala sedaj zaradi neekonomične proizvodnje elektrike iz premoga reševati država.

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem