Hotel Bellevue je bil nekoč simbol elegance in središče družabnega življenja v prestolnici. Tisti, ki se mu danes še upajo približati, ob njem občutijo le grozo in tesnobo.
Poleti zadnje ostanke poslopja skrije gosto zelenje, pozimi, ko drevesa odvržejo listje, pa se s Celovške ceste razkrije pogled, ki je bolj prizor iz filmske grozljivke kot ostanek nekdanjega mestnega blišča. Leta 1909 zgrajen Hotel Bellevue (kar v prevodu iz francoščine pomeni "lep razgled"), v katerem so se nekoč odvijali plesi, večerje, popoldanske kavice, umetniške razprave in poslovni dogovori, že leta neusmiljeno propada in se sesuva vase.
A kako je stavba, ki je bila razglašena za kulturni spomenik lokalnega pomena, sploh prišla do takšne točke popolne zanemarjenosti – je vprašanje, ki zanima številne Ljubljančane in obiskovalce mesta.
Hoja na območju je zelo nevarna
Okna so razbita, omet odpada, strehe skoraj ni več, narava si počasi jemlje nazaj tisto, kar ji je bilo vzeto. Okrog stavbe ležijo prazne pločevinke piva, govori se, da tu spijo brezdomci ter da se za razsutimi stenami zbirajo odvisniki.
Njegova podoba je tako srhljiva, da buri tisto najbolj divjo domišljijo. Nič čudnega, da so pred časom v eni od spletnih klepetalnicah s paranormalno vsebino o nekdanjem hotelu krožile zgodbice, da med ruševinami straši. Tu naj bi bil ujet duh ženske, ki je nekoč tam ubila svojega moža, nato pa še sebe.
Paviljon poleg hotela, v katerem je leta 1935 igral eden prvih jazzovskih orkestrov v Ljubljani, danes žalostno sameva na dvorišču in čaka, da ga dokončno pogoltne pozaba. Še največjemu laiku je jasno, da njegovo propadanje predstavlja veliko izgubo za kulturno dediščino Ljubljane.
Zakaj nihče ne ukrepa?
Župan Janković: "O objektu odloča lastnik"
Od konca leta 2017 je hotel v lasti družbe Bellevue investicije, lastnik družbe pa je znani poslovnež Izet Rastoder. Temu bo kmalu poteklo gradbeno dovoljenje za obnovo in dozidavo hotela, ki ga je pridobil leta 2020.
Rastoder je ob nakupu hotela Zavodu za varstvo kulturne dediščine Slovenije (ZVKDS) zagotovil, da bo poskrbel za obnovo v izvirni obliki, a se to še ni zgodilo. Gradbena zakonodaja sicer določa, da mora investitor pripravljalna dela začeti najpozneje v petih letih od prejema gradbenega dovoljenja in o tem obvestiti upravno enoto. Nedavno so pri Bellevue investicije za Delo pojasnili, da se bodo projektu posvetili, a za zdaj ni videti, da bi se kaj dogajalo.
Medtem je ljubljanski župan Zoran Janković na januarski novinarski konferenci za Metropolitan.si dejal, da Rastoder zemljišče prodaja, a se kupca ne moreta dogovoriti glede cene. Janković je ob tem poudaril, da ima objekt gradbeno dovoljenje, pa tudi, da načrti za njegovo obnovo obstajajo.
"O objektu bo odločal lastnik. Mislim pa, da gospod Rastoder ne bo delal tega objekta," je dejal Janković in ob tem dodal, da bi se objekt načeloma lahko uporabil tudi za kakšne druge namene, ne nujno za hotel. "Če bi se kupec odločil, da bi gradil objekt po obstoječem projektu, ki predvideva 116 hotelskih sob, potem bo moral v naši urbanistični pisarni pridobiti informacije o tem, kaj je dovoljeno. Tudi sam čakam na to," je povedal župan.
Bi lastnike lahko razlastili?
Ker investitor še ni začel del, se marsikdo sprašuje, ali gre za zanemarjanje kulturne dediščine, ki bi lahko bilo sankcionirano. Zavod o varstvu kulturne dediščine (ZVKDS) možnost razlastitve dovoljuje v primeru, "če so spomenik ali njegove zavarovane vrednote ogrožene in če njihove ohranitve ni mogoče doseči na drug način. Oziroma če ni mogoče na drug način zagotoviti dostopnosti spomenika v skladu z aktom o razglasitvi."
Skladno z zakonom mora biti poseg v pravico lastnika sorazmeren javni koristi, zaradi katere pride do razlastitve. Za lokalne spomenike lahko razlastitev sproži občina, za državne spomenike pa vlada. V primeru razlastitve je lastnik upravičen do odškodnine ali nadomestila v naravi.
Za Dnevnik so pri ZVKDS pojasnili takole: "Že vrsto let ustanovitelja prosimo, da nameni sredstva za izvršbe oziroma nujne ukrepe na spomenikih ali dediščini, a smo bili vsa ta leta pri tem neuspešni." Tudi za leto 2025 so, kot so dejali, v predlogu programa dela načrtovali 150.000 evrov za ta namen, a njihovi prošnji ni bilo ugodeno.
Medtem ko čas neusmiljeno teče in v bližini rastejo novi nebotičniki, Ljubljančani vsak dan z nelagodjem zremo v nevarno razpadajočo lupino slavnega hotela – simbol propadlih obljub in mestne brezbrižnosti.
