Zelo slabo vpliva na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje.
Hrup povzroča predvsem cestni promet, vpliva pa na motnje spanja, srčno-žilne bolezni, duševno zdravje ter ogroža razvoj otrok, so na strokovnem posvetu o vplivih okoljskega hrupa na zdravje ljudi izpostavili strokovnjaki. Tako pozivajo naj se prostori za otroke in starejše umeščajo v območja, ki niso preobremenjena s hrupom.
Posvet, ki je potekal na Brdu pri Kranju sta ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu organizirala Nacionalni inštitut za javno zdravje in ministrstvo za zdravje. Udeležilo se ga je več domačih in tujih strokovnjakov.
Kot so zapisali na spletni strani inštituta, številne raziskave potrjujejo vpliv hrupa na srčno-žilne bolezni, motnje spanja, kognitivni razvoj otrok in duševno zdravje, obenem pa je hrup pogosto prezrt dejavnik tveganja za zdravje. Evropska agencija za okolje ocenjuje, da je škodljivim vplivom okoljskega hrupa izpostavljen vsak peti prebivalec Evropske unije, ob čemer je najpomembnejši vir hrupa cestni promet, so še zapisali z inštituta.
Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Vesna Marinko in strokovni direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje Ivan Eržen sta med drugim opozorila, da je potrebno posebno pozornost pri spopadanju s škodljivim vplivom hrupa namenjati ranljivim skupinam prebivalstva. Pozvala sta, naj se vrtci, šole, dijaški domovi, domovi za starejše in druge stavbe z varovanimi prostori umeščajo v tista območja, ki niso preobremenjena s hrupom.
Strokovnjakinja za okoljski hrup pri Evropski agenciji za okolje je preko videopovezave predstavila zdravstvena tveganja, ki jih imajo prebivalci, ki živijo ob prometnih cestah. Med najpogostejšimi zdravstvenimi težavami je izpostavila debelost, diabetes, kap, bolezni srca, kognitivne motnje in težave v duševnem zdravju. Navedla je tudi, da je raziskava iz leta 2017 pokazala, da je bil hrup ob prometnih cestah vzrok za skoraj devet tisoč prezgodnjih smrti v državah Evropske unije, so povzeli z inštituta.
Profesorica okoljske medicine na Univerzi v Göteborgu Kerstin Persson Waye je izpostavila, da so na škodljive vplive okoljskega hrupa posebej občutljivi mladi otroci. Izpostavljenost hrupu ima namreč vpliva na nevrološki razvoj, rast, jezikovne sposobnosti, spanec, sluh, vedenje, učenje in dolgoročno zdravje. Zato se po njenem mnenju naložbe v podporno okolje najmlajših v družbi sčasoma bolj obrestujejo kot spremembe, namenjene starejši populaciji, so še dodali z inštituta.
V sklopu posveta so organizirali tudi okroglo mizo z naslovom Preslišani hrup, na kateri so strokovnjaki s področja gradbeništva, akustike in politike prostora poudarili, da je treba področje prostora in okolja bolje urediti ter podrobneje definirati v skladu z izsledki Svetovne zdravstvene organizacije in priporočili Evropske komisije. Poudarili so tudi, da je v načrtovanje novih posegov v okolje, ki bodo zagotavljali zdravo bivalno okolje vključiti vse deležnike družbe.
Sodelavka NIJZ Sonja Jeram ob koncu posveta poudarila, da ne smemo pozabiti na kakovost pestrosti okolja vključno z dostopnimi, zelenimi in mirnimi površinami v urbanih okoljih. "Ni največji problem, če je en dogodek glasen, težava je, ko je hrup stalno prisoten," je še dodala.
