Ali lahko policiste in druge uradne osebe snemamo pri delu? Odgovarja Informacijska pooblaščenka

V današnjih časih, ko ima vsakdo v žepu pametni telefon z zmogljivo kamero, se v javnosti večkrat pojavlja vprašanje, ali lahko državljani uradne osebe, predvsem policiste, snemamo pri njihovem delu, in kaj točno o tem pravi slovenska zakonodaja. Ker se je v zadnjem obdobju pojavilo tudi nekaj primerov, pri katerih se je zdelo, da bi lahko šlo celo za izkoriščanje te domnevne pravice, smo se z vprašanji obrnili na Informacijsko pooblaščenko Mojco Preslesnik, ki nam je pojasnila nekatere podrobnosti.

O tej temi nekoč že pisala Nataša Pirc Musar

Mnenje v zvezi s to temo je leta 2013 že objavila nekdanja informacijska pooblaščenka, danes pa predsednica države, Nataša Pirc Musar, ki je takrat na konkretno vprašanje, ali lahko policisti onemogočijo snemanje na javnem shodu, odgovorila: "Snemanje izvrševanja policijskih pooblastil po mnenju Pooblaščenca predstavlja izvrševanje ustavne pravice do svobodnega izražanja iz 39. člena Ustave RS in 10. člena EKČP. Izvrševanje te pravice se lahko omeji v zelo ozko določenih primerih."

Poudarila je, da je treba pri tem upoštevati, "da imajo policisti kot javni uslužbenci pri opravljanju svojih delovnih nalog bistveno manjše pričakovanje zasebnosti (in varstva osebnih podatkov) kot posamezniki v zasebni sferi."

Svoboda izražanja omejena v ozko določenih primerih

Na vprašanje, ali je objavljeno mnenje iz leta 2013 še vedno aktualno, je sedanja Pooblaščenka odgovorila pritrdilno. Pojasnila je, da je zakonodajalec področje, ki obravnava obdelavo osebnih podatkov za namene svobode izražanja, deloma dodatno uredil v 73. členu posodobljenega Zakona o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2), ki je začel veljati leta 2023. Mnenje Pirc Musarjeve se je sicer nanašalo na prejšnji zakon ZVOP-1.

Po besedah Pooblaščenke snemanje izvrševanja policijskih pooblastil predstavlja izvrševanje ustavne pravice do svobodnega izražanja iz 39. člena Ustave RS in 10. člena Evropske konvencije o varstvu človekovih pravic (EKČP). "Izvrševanje te pravice se lahko omeji v zelo ozko določenih primerih, pri katerih je treba tehtati med pravico do svobode izražanja in drugimi temeljnimi pravicami," na primer s pravico do varstva zasebnosti in osebnostnih pravic ali pravico do osebnega dostojanstva, meni Pooblaščenka.

Pričakovanje zasebnosti policistov bistveno manjše

Presoja je vedno odvisna od konteksta in vseh okoliščin posameznega primera, je pojasnila. "Tako je na primer pričakovati, da bo pravica do svobode izražanja glede na pravico do varovanja zasebnosti policista pri izvrševanju policijskih pooblastil, kot ene najhujših oblik posega države v pravice posameznika, v hierarhiji vrednot in pravic strožje varovana kot morebitne druge manj invazivne oblike posegov na primer vodenja klasičnih upravnih postopkov."

Opozorila je, da je treba ob tem upoštevati, da imajo policisti in druge uradne osebe kot javni uslužbenci pri opravljanju svojih delovnih nalog in še zlasti na javno dostopnih mestih, kjer je pričakovanje zasebnosti manjše, bistveno manjše pričakovanje zasebnosti in varstva osebnih podatkov kot posamezniki v zasebni sferi. Vseeno pa je v skladu s 15. členom Ustave RS človekove pravice vedno treba razumeti v kontekstu medsebojne soodvisnosti pravic, saj so človekove pravice vsakega posameznika omejene s pravicami drugih. "Enoznačnega odgovora ali konkretnih navodil za vse primere vnaprej torej ni mogoče podati, za presojo in tehtanje pa so pristojna sodišče in ne Informacijski pooblaščenec."

ZVOP-2 dodatno ureja vprašanje obdelave osebnih podatkov

Pooblaščenka je pojasnila, da posodobljen zakon ZVOP-2 v 73. členu dodatno ureja deloma povezano vprašanje obdelav osebnih podatkov v okviru svobode izražanja. Omenjeni člen namreč določa, da se lahko osebni podatki za namene obveščanja javnosti s strani medijev, književnega, umetniškega ali raziskovalnega ustvarjanja, resne kritike, obrambe kakšne pravice ali varstva upravičene koristi in izobraževanja ali izobraževanja prek javno dostopnih objav in publikacij, obdelajo, objavijo ali drugače razkrijejo.  

To med drugim velja, če so bili osebni podatki pridobljeni na podlagi prisotnosti posameznika na javno dostopnih krajih ali dogodkih, kjer posameznik glede na vse okoliščine ne more razumno pričakovati varstva zasebnosti, in na način, ki ne pomeni občutnega posega v razumno pričakovano zasebnost. Pa tudi v primerih, ko javni interes po obveščanju javnosti, pravica do obveščenosti in svoboda izražanja prevladajo nad upravičenimi interesi varstva zasebnosti in drugih osebnostnih pravic posameznika.

Pravica do svobode izražanja ne pretehta vedno

"Sem bi lahko v določenih primerih spadala tudi javna sodna obravnava, ki ni zaprta za javnost, pri čemer je treba za zakonitost snemanja upoštevati tudi pogoje snemanja, ki jih v tem primeru podrobneje ureja Sodni red v skladu z Zakonom o sodiščih. Tudi za presojo zakonitosti obdelav in objav na podlagi 73. člena ZVOP-2 so pristojna sodišča," je zapisala Pooblaščenka. Snemanje javnih obravnav na sodiščih bi torej lahko bilo dovoljeno, vendar le pod pogoji, ki jih določa zakonodaja.

Pravica do svobode izražanja sicer ne pretehta v vseh primerih. Kadar se to zgodi, lahko posamezniki po mnenju Pooblaščenke snemajo zaposlene v primeru, da zaposleni v to privolijo. "Privolitev mora biti prostovoljna, jasna, dana vnaprej, pred snemanjem, za vsako snemanje posebej." Če privolitev ni podana, ali pa je bila podana, vendar so bili posnetki naknadno brez privolitve posredovani tretjim osebam ali objavljeni na spletu, bi to lahko predstavljalo poseg v zasebnost, ki ga določa 35. člen ustave. Ta namreč pravi: "Zagotovljena je nedotakljivost človekove telesne in duševne celovitosti, njegove zasebnosti ter osebnostnih pravic."

Neupravičeno slikovno snemanje se lahko preganja

"Posameznik, ki je prepričan, da je določeno dejanje poseglo v njegove osebnostne pravice, lahko skladno z določbami 134. člena Obligacijskega zakonika (OZ) od sodišča zahteva, da prepreči takšno dejanje ali da odstrani njegove posledice," je zapisala Pooblaščenka in dodala, da bi lahko obstajalo tudi kaznivo dejanje neupravičenega slikovnega snemanja po 138. členu Kazenskega zakonika (KZ-1), ki se preganja na predlog oškodovanca.

"V vsakem primeru pa lahko tisti, ki meni, da mu je zaradi posega v njegovo zasebnost nastala premoženjska in/ali nepremoženjska škoda, na podlagi OZ vloži odškodninsko tožbo pred pristojnim sodiščem in zahteva povračilo škode," pravi Pooblaščenka.

Tudi policisti se v primeru zlorab lahko odzovejo

Pred časom smo pisali o konkretnem primeru zakoncev Durutović, ki sta večkrat snemala policiste pri delu tudi v notranjosti policijskih postaj, kadar pa ju policisti zaradi snemanja niso spustili v notranje prostore, kjer sta hotela vložiti pravno sredstvo, sta jih obtoževala, da jima kršijo ustavne pravice in jim celo pretila, da bosta zanje zahtevala zaporne kazni.

Na konkretno vprašanje v zvezi s tem primerom Pooblaščenka ni mogla odgovoriti, saj njen urad ni pristojen za presojo zakonitosti dela policistov. Kljub temu pa je pojasnila, da kakršnekoli grožnje komurkoli nikoli niso dopustne, za pregon kaznivih dejanj oziroma uveljavljanje svojih pravic pa se mora posameznik obrniti na pristojne organe.

Tudi policisti imajo sicer v primeru zlorab na voljo ustrezne institute, na primer 286. člen KZ-1, ki opredeljuje kaznivo dejanje oviranja pravosodnih in drugih državnih organov. Vendar pa Pooblaščenka na splošno ne more komentirati tovrstnih dejanj ali presojati o njihovi nezakonitosti, saj so za presojanje o tem, ali se je s konkretnimi objavami nezakonito posegalo v osebnostne pravice in ali gre celo za sum kaznivih dejanj, pristojna sodišča.

Oškodovanec lahko zahteva izbris osebnih podatkov

Na vprašanje, ali je objavljanje posnetkov uradnih oseb pri delu na družbenih omrežjih brez njihovega dovoljenja kaznivo in ali je mogoče zahtevati umik takšnih posnetkov, je Pooblaščenka odgovorila, da lahko posameznik v skladu s 17. členom Splošne uredbe tako pri iskalnikih kot na primer medijih in drugih upravljavcih zahteva izbris objavljenih osebnih podatkov, če meni, da je objava nezakonita. Za presojanje o tem so zopet pristojna sodišča.

Ob tem je poudarila, da enoznačnega odgovora, kdaj je policiste in druge uradne osebe dovoljeno snemati pri delu, ni mogoče podati, ravno tako pa njen urad ni pristojen za takšno presojo.

Nepooblaščeno snemanje sodnih obravnav

Prihajalo je tudi do primerov, ko so posamezniki nepooblaščeno snemali celo na sodiščih. Protestnik Ranko Piljić je na primer kar dvakrat brez dovoljenja snemal sodno obravnavo in posnetek objavil na spletu. Prvič mu je uspelo na skrivaj zvočno posneti celotno obravnavo, ki je bila zaradi njegovega obnašanja pred sodiščem nazadnje prekinjena, v drugem primeru, pa je telefon z vključeno kamero, ki je posnetek predvajala v v živo na Facebooku, držal tako, da so to opazili sodni policisti, ki so ga zaradi nepooblaščenega snemanja odstranili iz sodne dvorane. 

Tudi v zvezi s tem primerom nam Informacijska pooblaščenka ni mogla podati konkretnih odgovorov, saj za to nima pristojnosti. Kot je poudarila, je za vzdrževanje reda v sodni dvorani pristojno sodišče, za varnost na policijskih postajah pa Policija. "V kolikor pa prizadeti ocenjujejo, da je v opisanih primerih prišlo do nedopustnih posegov v njihove pravice imajo na voljo sodno varstvo oziroma lahko podajo kazensko ovadbo, če ocenjujejo, da gre za kaznivo dejanje."

Enotnega zakona, ki bi urejal to področje, ni pričakovati

To področje torej urejajo različni zakoni, po mnenju Pooblaščenke pa ni realno pričakovati, da bi katerikoli zakon enotno uredil vsa vprašanja v zvezi s snemanjem uradnih oseb pri delu za vse uradne postopke in vse bodoče primere, zato je treba vedno presojati in ukrepati glede na vse okoliščine konkretnega primera. "Zakonodajalec je ta vprašanja deloma skušal nasloviti v 73. členu ZVOP-2, sicer pa jih urejata zlasti Obligacijski zakonih v okviru omejevanja posegov v osebnostne pravice in v primerih kaznivih dejanj KZ-1, ki opredeljuje posamezna kazniva dejanja."

Ob tem je še enkrat pojasnila, da gre v primerih nepooblaščenega snemanja vedno za vprašanje tehtanja različnih pravic, ki ga je treba vedno presojati v konkretnih okoliščinah. O posegih v osebnostne pravice oziroma obstoju morebitnega kaznivega dejanja pa presojajo sodišča. 

Kaj pa, če posameznik zlorablja svoje pravice?

Če se zgodi, da posameznik na nedopustne načine zlorablja svoje pravice v uradnih postopkih, po besedah Pooblaščenke obstajajo tudi instituti, ki omogočajo ukrepanje v takšnih primerih.

V zvezi s konkretnim primerom zakoncev Durutović, o katerem smo pisali, je dejala, da je iz objav razbrati, da gre v opisanem primeru za širši problem nesoglasij in stikov med omenjenima posameznikoma in policisti v različnih postopkih, v zvezi s katerimi je policija že ukrepala. "Ali so posamezne javne objave videoposnetkov, katerih očitni namen posameznikov je bilo seznanjanje javnosti z dogajanjem, zakonite, pa bi morala presoditi sodišča," je zaključila.