Evropski uniji ni vseeno za težave, v katerih se je zaradi poplav znašla naša država.
Potem ko se intervencija na najbolj prizadetih območjih bliža koncu, se bo morala Slovenija lotiti zahtevne naloga obnove države po eni najhujših naravnih katastrof, ki so prizadele našo državo. Pomagati bo treba vsem ljudem, ki so ostali brez domov, prav tako pa za slovenske državljane na najbolj neboleč način dvigniti gospodarstvo. To so trenutno glavne naloge in prioritete vlade premierja Roberta Goloba.
Številne države so bile Sloveniji ob poplavah izjemno naklonjene, vprašanje pa je, kaj bo v prihodnje in kakšno pomoč bo marsikatera izmed njih ponudila. Največja pričakovanja se zagotovo nanašajo na Evropsko unijo, ki je že namenila določena sredstva. Toda poleg glavnega sklada EU, iz katerega so evropski veljaki črpali prvotna sredstva, obstajajo še drugi manjši krizni skladi. Tudi iz slednjih bi Slovenija lahko prišla do določenih sredstev pomoči.
Iz evropske kmetijske rezerve
V zvezi s tem je v Bruslju spregovoril evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski. Wojciechowski je že na ministrskem srečanju spomnil, da je Slovenija v okviru letošnje kmetijske krizne rezerve prejela 1,2 milijona evrov, kar pa po njegovem mnenju "dolgoročno ne bo dovolj za pokritje novih potreb". Zato je v Bruslju napovedal, da bo Slovenija dobila nova sredstva iz evropske kmetijske rezerve za odpravo posledic poplav v kmetijstvu. Opozoril je, da je "komisija pripravljena razmisliti o izrednem ukrepu, ki bi se financiral iz kmetijske rezerve".
Kar verjetno najbolj zanima vse kmete, ki so bili prizadeti v poplavah, pa tudi vodilne ljudi, ki obvladujejo razmere po krizi v tej gospodarski panogi, je rok, do katerega lahko pričakujemo tovrstne nujne ukrepe. V zvezi s tem je evropski komisar za kmetijstvo po seji na novinarski konferenci izjavil, da "bo mogoče od 15. oktobra dalje uporabiti sredstva kmetijske rezerve iz prihodnjega proračunskega leta". Komisar je dodal, da natančni posamezni zneski še niso določeni, je pa poudaril, da bo sprejeta "jasna politična odločitev, da Slovenija dobi tudi sredstva iz kriznih rezerv".
Če gre verjeti njegovim besedam, bo to zagotovo veliko pripomoglo k okrevanju ene glavnih gospodarskih panog v Sloveniji. Če bodo sredstva zadovoljiva, pa se bo lahko vlada bolj posvetila tudi drugim panogam, ki so prav tako utrpele resno škodo ob poplavah.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del