Rekordno nizek pridelek grozdja zahteva takojšnje ukrepe.
Letošnji izpad pridelka grozdja bo med 30- in 60-odstotni, odvisno od vinorodnega okoliša, zaradi izjemnih vremenskih razmer in zlate trsne rumenice. Pridelek je glede na zadnje petletno povprečje letos za tretjino nižji, opozarja Združenje slovenskih vinarjev pri Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij v okviru GZS.
Kot so sporočili iz Zbornice kmetijskih in živilskih podjetij, ki deluje v okviru Gospodarske zbornice Slovenije (GZS), člane združenja skrbi tudi vse večje opuščanje vinogradov. To je posledica razmer v sektorju in negotovosti, ki se napovedujejo na področju zmanjševanja uporabe fitofarmacevtskih sredstev, ekstremnih vremenskih razmer in evropske protialkoholne politike.
Na zbornici zato pozivajo pristojna ministrstva in vlado, da prisluhne težavam vinogradnikov in vinarjev ter nemudoma zagotovi finančno pomoč sektorju, ki je v Sloveniji izjemnega gospodarskega pomena za razvoj turizma, gastronomije in obdelanega podeželja.
Med drugim menijo tudi, da bi bil potreben večji nadzor pri spremljanju pridelave grozdja in da je nujna uvedba masnih bilanc tako na področju pridelave grozdja kot vina, ki bi dosledno spremljala stanje in preprečila ponarejanje porekla. Od varuha odnosov v verigi preskrbe s hrano medtem pričakujejo aktivno spremljanje dogajanja na področju prodaje grozdja in vina in preprečevanje nedovoljenih ravnanj.
Letošnji izpad pridelka je izjemno velik, kar bo pomenilo manjšo pridelavo vin. V Posavju je pridelek zaradi pozebe in spomladanskega dežja zmanjšan za 25 do 35 odstotkov, na Bizeljskem celo do 70 odstotkov. Na Primorskem ocenjujejo zmanjšanje pridelka za tretjino, v Vipavski dolini do 50 odstotkov in na Krasu do 60 odstotkov. V vinorodni deželi Podravje je izpad okrog 30-odstotni, pridelek pa je dodatno še oklestila zlata trsna rumenica, so navedli.
Fotografija je simbolična.
Slovenske vinarje skrbi, da bodo zaradi količinsko manjše letine izgubili mesto na trgovskih policah, saj je vina v EU preveč in bi zato lahko na slovenske police prišlo po nizkih cenah. "Izguba domačega trga pa bi za dejavnost slovenskega vinogradništva in vinarstva pomenila propad ob že tako težkih razmerah," so izpostavili.
V Brdih so sicer, kot so povedali pretekli teden, z odkupnimi cenami zadovoljni, prav tako je grozdje zdravo in presenetljivo kakovostno.
"Letošnja letina grozdja je rekordno nizka. Precej nižje letine so že tretje leto zapored, kleti so prazne in zdaj resnično potrebujemo pomoč za ohranitev delovnih mest. Vinogradniki se po svojih močeh prilagajamo na vremenske razmere, vendar so pogosti vremenski ekstremi neobvladljivi," je za GZS povedal predsednik Združenja slovenskih vinarjev Gorazd Bedenčič.
Ob tem se je zahvalil državi za pomoč pri spopadanju z zlato trsno rumenico, sicer pa vinogradniki od države pričakujejo hitrejše in bolj strukturirano ukrepanje. "Pričakujemo, da pristojna ministrstva skupaj z vsemi deležniki v vinskem sektorju poiščejo dolgoročno sistemsko rešitev za pomoč vinogradniško-vinarskemu sektorju in aktivno ukrepajo ob letošnji izjemno nizki letini in slabih zadnjih letinah s pomočjo vinogradnikom in vinarjem," je še dejal Bedenčič.
