Nekaj več kot leto dni po ukinitvi je vlada vnovič uvedla to obveznost.
Državni zbor je sprejel novelo zakona o davčnem potrjevanju računov, s katero se nekaj več kot leto dni po ukinitvi vnovič uvaja obveznost izročanja računa kupcu za kupljeno blago oziroma prejeto storitev.
Sistem davčnega potrjevanja računov je bil v Sloveniji uveden z zakonom o davčnem potrjevanju računov januarja 2016, ko je bilo tudi določeno, da mora davčni zavezanec za prodano blago oziroma opravljeno storitev izročiti račun kupcu, ta pa ga mora zadržati neposredno po odhodu iz poslovnega prostora.
Janša je ukinil obveznost izročanja računov
Z novelo zakona o davku na dodano vrednost 22. januarja lani se je ta obveznost ukinila. Že nekaj več kot leto dni torej velja, da mora zavezanec račun izdati, izročiti kupcu v papirni obliki pa ga mora le na njegovo zahtevo.
S tem je odprl prostor za sivo ekonomijo
A kot je dejal državni sekretar na finančnem ministrstvu Tilen Božič, se je s tem ponovno odprl manevrski prostor za sivo ekonomijo.
V nekaterih panogah je namreč lani število davčno potrjenih računov znatno upadlo, v primerjavi s predkoronskim letom 2019 tudi za petino.
Boj v parlamentu
Z novelo zakona, ki jo je podprlo 48 poslancev koalicije in narodnosti, proti pa so glasovali poslanci SDS in NSi, se pri gotovinskem poslovanju ponovno uvaja obveznost izročitve izdanega računa kupcu.
Poslanci koalicije so v razpravi pritrjevali vladi, da se bo s tem zmanjšal obseg sive ekonomije. Drugačnega mnenja so bili poslanci opozicije, ki se jim ponovna obveznost izročanja računa kupcu ne zdi potrebna, saj se je lani priliv davkov v proračun kljub temu povečal.
Obveznost ponovno uzakonjena
Glede oblike izročenega računa je v noveli zapisano, da je ta lahko tako papirna kot elektronska. "Tehnologija nam omogoča že marsikaj, račune je možno sprejeti preko mobilnih aplikacij, po elektronski pošti in tudi kako drugače," je dopoldne dejal Božič s finančnega ministrstva.
Kupec mora v skladu z novelo izročeni račun prevzeti in ga zadržati ob odhodu iz poslovnega prostora zavezanca. S tem se po pojasnilih vlade pristojnim organom omogoči nadzor nad evidentiranjem dejanskega prometa zavezanca in obračunavanjem davka na dodano vrednost.
Kazen
Višina globe za kupca, ki računa ne bi prevzel, je določena pri 40 evrov. "Toda ta ukrep je namenjen le osveščanju," je zatrdil Božič. Ko so bile globe pred leti že zapisane v zakon, inšpektorji niso kaznovali nobene fizične osebe iz tega razloga.
Za pravne osebe in samostojne podjetnike, ki računa ne bi izdali, so globe določene v razponu od 1500 do 75 tisoč evrov, za njihove odgovorne osebe pa od 800 do 5 tisoč evrov.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del