Možnosti sta samo dve. Ali Jenull ne pozna pomena besede, ki jo je uporabil, ali pa nalašč zavaja javnost.
Politični aktivist Jaša Jenull se vse bolj zapleta v sporne in zavajajoče izjave, katerih edini namen je očitno hujskanje slovenske javnosti proti stavkajočim zdravnikom. Vse kaže, da pri tem svojem početju ne izbira sredstev.
Če je pred dnevi razširil zavajajočo objavo v zvezi z predstavitvijo zdravniškega poklica na informativnih dnevih, se je tokrat znesel nad celjskimi zdravniki, med drugim nad ortopedom Matjažem Sajovicem, in jih brez slabe vesti lažno obtožil, da popoldan delajo na črno.
Ali Jenull razume pomen besede fušati?
V svoji zadnji objavi je Jenull namreč celjske zdravnike primerjal z dvoživkami in dejal, da "med stavko vsi fušajo popoldne." Razloga za izbiro takšnih besed sta lahko samo dva. Ali Jenull ne pozna pomena besede fušati, ki je v pogovornem jeziku beseda za popoldansko delo na črno, ali pa nalašč zavaja javnost. V obeh primerih pa gre za širjenje neresničnih in zavajajočih trditev, najverjetneje z namenom vzbujati ogorčenje pri ljudeh.
Fušati po razlagi v SSKJ pomeni: opravljati navadno obrtniška dela brez dovoljenja za opravljanje obrtne dejavnosti.
Matjaž Sajovic, ki ga je Jenull tudi poimensko izpostavil, ima sicer registrirano popoldansko dejavnost. Je torej samostojni podjetnik in vodi podjetje Osebne storitve Sajovic Matjaž. Sajovic ima kot vsak zaposleni državljan pravico imeti popoldansko dejavnost, pri čemer pa mora izpolnjevati osnovne pogoje in seveda državi plačevati davke. Zato je Jenullova trditev, da Sajovic in drugi zdravniki fušajo oziroma delajo na črno, najmanj neprimerna, če ne celo zavržna.
Ob redni službi še popoldanska dejavnost
Vse se je začelo z Jenullovo objavo videa na Facebooku, v katerem je izpostavil Sajovicevo izjavo, da pričakuje odstop ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel, ker se s stavkajočimi zdravniki naj ne bi želela pogovarjati. Kot je povedal Jenull, je ta Sajoviceva izjava pri njem vzbudila pozornost. Za omenjenim zdravnikom je pobrskal po spletu, da bi izvedel "kaj zanimivega o njegovih delovnih navadah."
Odkril je, da Matjaž Sajovic in nekateri drugi zdravniki iz celjske bolnišnice popoldan v različnih ustanovah nudijo tudi samoplačniške storitve, kar ga je spodbudilo, da jih je označil za dvoživke. Ob tem je zdravnike pavšalno obtožil, da zaradi denarja med stavko raje opravljajo popoldansko delo, kot pa da bi zmanjševali čakalne vrste. In to kljub temu, da zdravniki v javnih ustanovah delajo polni delovni čas.
Kaj je v krivo za vse daljše čakalne vrste?
"Ti ljudje nimajo nobenega interesa, da bi te čakalne vrste skrajšali, zato ker čisto vsi, vključno s predstojnikom in vodjo oddelka, zaslužek čisto vseh temelji na tem, da so te čakalne vrste takšne, da ljudje, ki nujno rabijo pregled, ki imajo ortopedske težave, morajo vzeti zavarovanje za preskakovanje čakalnih vrst ali pa si morajo sami plačati pregled," je dejal v objavljenem videoposnetku.
Jenull pa ni pojasnil, da za predolge čakalne vrste v največji meri niso krivi zdravniki, ki ne bi opravljali dela v polnem obsegu, ampak prej številni drugi dejavniki.
Specializant infektologije Federico Victor Potočnik je pred časom za 24ur.com na primer pojasnil, da Zavod za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) ne krije vseh potrebnih stroitev, ampak obseg dela vseh zdravstvenih ustanov plansko določa, pri čemer ne reagira na dejanske potrebe.
Če bolnišnica opravi več posegov, gre v minus
"Določa, da bo neka bolnišnica opravila 100 posegov v enem letu. Če jih opravi do julija, bodo vsi nadaljnji posegi od avgusta dalje šli ustanovi v minus, zato se število planiranih posegov prerazporedi čez leto, četudi bi jih lahko naredili več," je pojasnil Potočnik.
ZZZS je po drugi strani odgovoril, da zavod nekatere programe plačuje količinsko neomejeno oziroma glede na dejansko realizacijo, bolnišnice pa leta 2019 niso izvedle celotnega plana operacij in posegov. Gre za storitve, kot so operacije hrbtenice, prostate, kirurško zdravljenje rakavih bolezni, bolezni dojk ali slikovna diagnostika. Nekatere naj bi bil zavod namreč pripravljen plačati tudi do 15 odstotkov nad planom.
Na čakalne dobe vpliva več dejavnikov
Na povečevanje čakalnih dob sicer najbolj vpliva staranje prebivalstva, saj se potrebe po zdravstvenih storitvah najbolj povečajo po 70 letu starosti. Vpliva tudi več drugih dejavnikov, in sicer razpoložljivi zdravstveni kader, hiter razvoj medicine, razpoložljiva oprema in prostori ter seveda razpoložljiva finančna sredstva, je navedeno na 24ur.com.
Po trditvah ZZZS pri nas primanjkuje zdravnikov in drugega zdravstvenega osebja, kader, ki ga imamo, pa ni načrtovan ustrezno. Hkrati je država premalo denarja vlagala v prostore in opremo. "Omejeno število zdravnikov (in ne pomanjkanje finančnih sredstev zanje) je glavni razlog za čakalne dobe v Sloveniji," so prepričani na ZZZS.
Je rešitev prepoved popoldanskega dela za zdravnike?
Za skrajševanje čakalnih vrst bi bilo po njihovem mnenju ključno zaposliti več zdravstvenega osebja na vseh ravneh zdravstvenega varstva, pa tudi financirati dodatne programe ter izboljšati organizacijo naročanja in prenaročanja pacientov, so pojasnili za omenjeni medij.
Potočnik pa je ob tem omenil tudi, da se kot ključna ovira v javnem sektorju izkazuje plačna politika, ki je preveč rigidna. To je po njegovih besedah tudi razlog, da je šlo veliko zdravnikov iz sistema javnega zdravstva in celo v tujino.
Ob tem se lahko upravičeno vprašamo, kaj bi se zgodilo, če bi zdravnikom v javnem zdravstvu prepovedali popoldansko delo, k čemur vlado poziva Jaša Jenull. Bi v primeru, da jim država prepove dodatni zaslužek v obliki popoldanske dejavnosti, zdravniki sploh še ostali v javnem zdravstvu?
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del