Poglejte, koliko bodo po novem zaslužili in kdo bo dobil največ.
V tem tednu bo približno 188 tisoč javnih uslužbencev prejelo prvo plačo po uveljavitvi novega plačnega sistema. V zdravstvu in šolstvu so januarske plače dobili danes, ostali bodo jih večinoma dobili 14. februarja. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju v letošnjem letu znaša 1291,52 evra bruto.
V prenovljenem plačnem sistemu namreč velja, da nihče ne sme imeti osnovne plače, nižje od minimalne. Ker se je ta v letošnjem letu dvignila na 1277,72 evra bruto, se je plača javnih uslužbencev, ki so na novi plačni lestvici najnižje, določila v vrednosti prvega plačnega razreda, ki je nad minimalno plačo.
Plačni dvigi v javnem sektorju niso enaki za vse
Sicer pa plačni dvigi v javnem sektorju niso enaki za vse. Ker so hkrati s prenovo plačnega sistema tudi odpravljali nesorazmerja, bodo zvišanja pri posameznikih različna.
Javni uslužbenci, pri kateri povišanje ne presega sto evrov bruto, so s 1. januarjem pridobili višjo plačo v celoti. Ostalim se s tokratnim izplačilom plače povišujejo za najmanj sto evrov bruto oziroma 12 odstotkov predvidenega povišanja.
Zaposleni s predvidenim povišanjem za več kot 420 evrov bruto bodo višje plače v celoti dosegli v skupno šestih obrokih do leta 2028, ostali prej. Minister za javno upravo Franc Props je pojasnil, da bodo zdaj prejeli prvi obrok oziroma prvo tranšo celotne razlike, ki jim pripada po novem sistemu, sicer pa se bodo razlike postopoma izplačevale do začetka leta 2028 v največ šestih obrokih.
V povprečju se bodo plače zaposlenim v treh letih dvignile za 22 odstotkov oziroma 400 evrov. Dvig plače javnega uslužbenca ob posameznem obroku pa je odvisen od končnega zvišanja, kot je predvideno za njegovo delovno mesto.
Po besedah državne sekretarke na ministrstvu za javno upravo Mojce Ramšak Pešec so bila pričakovanja različna, zato se zavedajo, da vsi z novo plačo niso zadovoljni.
Tabela
Objavljamo seznam povišanj za nekatera tipična delovna mesta v javnem sektorju, ki vključuje podatke o osnovni plači na dan 31. december 2024 (prejšnja plača), predvideni osnovni plači ob koncu prenove (nova plača) ter izplačilih po posameznih tranšah. V vseh primerih gre za bruto zneske v evrih.
Pri delovnih mestih, kjer je možna uvrstitev v več plačnih razredov, so podatki za najnižji, približno srednji in najvišji plačni razred, glede na že dosežena napredovanja. Na nekaterih delovnih mestih, zlasti na področju zdravstva, so po navedbah ministrstva dvigi nekoliko nižji, ker so bili v preteklih letih že deležni zvišanj plač.
Poslanci in funkcionarji vlade bodo pravico do izplačil višje plače pridobili z zamikom, in sicer z začetkom novega sklica državnega zbora; za poslance in ministre podatki veljajo za uvrstitev v najvišji možni plačni razred.
"Gre za največjo spremembo plačnega sistema v zadnjih 15 letih"
Medtem pa so na ministrstvu za javno upravo s pripravami na implementacijo plačne reforme zadovoljni in izpostavljajo, da gre za največjo spremembo plačnega sistema v zadnjih 15 letih. "Nova plačna reforma predstavlja največjo prenovo sistema v zadnjih 15 letih in je rezultat intenzivnih pogajanj med vlado in sindikati javnega sektorja," je poudaril minister. Obsežne spremembe pa so plod intenzivnih pogajanj in skupnega dogovora med vlado in sindikati.
Cilj prenove, ki so jo zasledovali skupaj s socialnimi partnerji, je zagotoviti pravičnejši in preglednejši ter konkurenčnejši sistem plač v javnem sektorju. Glavni poudarki pri tem so bili na izboljšanju plač najslabše plačanih javnim uslužbencev, večji preglednosti z jasnejšimi merili za napredovanje in nagrajevanje, boljši povezanosti plačila z rezultati dela in zmanjšanju razlik med najnižjo in najvišjo plačo, na javnofinančni stabilnosti sistema in na privlačnosti sistema za mlade in strokovnjake z redkimi znanji, je naštel minister.
"Če prenove ne bi sprejeli, bi masa plač še naprej rasla zaradi avtomatizmov, ki so bili vgrajeni v prejšnjem sistemu za napredovanje, in pa zaradi parcialnih dogovorov, kar bi povečevalo nesorazmerja in nezadovoljstvo med javnimi uslužbenci," je še pojasnil. Poudaril je, da s prenovo plačnega sistema ustvarjajo "moderno in učinkovito javno upravo, ki bo konkurenčna tako za sedanje zaposlene kot za prihodnje generacije zaposlenih".
Državna sekretarka na ministrstvu Mojca Ramšak Pešec je izpostavila aktivnosti, ki so jih opravili po sprejemu plačne reforme in so bile potrebne za njeno implementacijo. Oblikovali so skupno sindikalno-vladno delovno skupino za spremljanje izvajanja novega plačnega sistema in sprejemanje skupnih stališč glede odprtih vprašanj novega plačnega sistema. Kot je napovedala, bodo spremljali izvajanje plačnega sistema v praksi in se odzivali na morebitne težave, če bo treba, bodo pripravili tudi kak popravek zakonodaje.
Po njenih navedbah so že doslej sproti odgovarjali na vprašanja, na dan so jih pisno prejeli tudi do 200. "Tudi ta delovna skupina s sprejetimi stališči je kar precej pripomogla k temu, da so se dileme in vprašanja, ki so se pojavljala v praksi, sproti reševali in da so delodajalci javnega sektorja glede ključnih dilem in vprašanj sprejeli enotna stališča," je pojasnila.
Generalni direktor direktorata za javni sektor Peter Pogačar, ki vodi omenjeno sindikalno-vladno delovno skupino, je pojasnil, da v tako kompleksnem sistemu ni mogoče predvideti vseh konkretnih situacij, zato so vprašanja obravnavali v omenjeni skupini in se dogovorili, kako je treba posamezne določbe razumeti. Poudaril je, da je pomembno, da zakon tolmačijo enotno. Nekateri delodajalci v javnem sektorju so po njegovih besedah to ocenili kot koristno, zato si Pogačar želi, da takšno sodelovanje ohranijo tudi v prihodnje ob morebitnih spremembah.
Pogačar ocenjuje, da je bilo "v tem res kratkem času s prehodom v nov plačni sistem opravljeno v celotnem javnem sektorju izjemno delo". Po ocenah ministrstva bi za implementacijo plačne reforme potrebovali približno tri mesece.
"Na koncu so pogajanja trajala toliko časa, da smo imeli na voljo mesec dni in pol, s tem da so bili vmes božično-novoletni prazniki, ampak vseeno nam je uspelo. Tukaj gre res priznanje ne samo kolegicam in kolegom na ministrstvu za javno upravo, ampak tudi vsem zaposlenim v javnem sektorju, ki so res v rekordno kratkem času pripravili vse potrebno," je dejal.
1,4 milijarde evrov za prenovo plačnega sistema
Ocenjena vrednost celotne prenove plačnega sistema je približno 1,4 milijarde evrov. Na ministrstvu pa napovedujejo, da bodo v delovni skupini skupaj s sindikalnimi predstavniki bdeli nad izvajanjem plačne ferorme.
