Burno na seji odbora za zdravstvo: bo Slovenija razmejila javno in zasebno zdravstvo?

V NSi so odboru predlagali sprejetje dveh sklepov. Podprlo jih je šest poslancev SDS in NSi, proti je bilo 10 poslancev Svobode, SD in Levice, zato niso bili sprejeti. Sejo je sicer spremljala burna razprava o slovenskem zdravstvu - o krivcih za nastale razmere in o rešitvah zanje.

Ob sprejetju prvega bi odbor za zdravstvo ministrstvo za zdravje pozval, da odbor pisno seznani z izhodišči novele zakona o zdravstveni dejavnosti in predstavi analizo, kako bodo te spremembe okrepile javno zdravstvo.

Z drugim sklepom, ki torej prav tako ni bil sprejet, pa so v NSi predlagali, da bi odbor ministrstvo pozval k pripravi ustrezne zakonodajne rešitve, ki bi za dostopnost pacientov do zdravstvenih storitev in odpravo čakalnih vrst vključevala vse razpoložljive zdravstvene kapacitete.

Gibanje svoboda: Ločitev javnega in zasebnega gospodarstva je nujna

Poslanka Svobode Nataša Avšič Bogovič je poudarila, da so izhodišča za pripravo novele še v usklajevanju, sledila bo javna obravnava, kjer bo lahko zakon izboljšan s pripombami različnih deležnikov, nato pa bo sledil še parlamentarni postopek.

Glede očitkov o delu koalicije na področju zdravstva je dejala, da jih je sprva zmedel in zavedel nekdanji minister za zdravje Danijel Bešič Loredan, ki da so mu svetovali tudi posamezniki, ki so zdravstvo videli "z močnim poudarkom na privatizaciji".

Poudaril je, da si prizadevajo za ločitev javnega in zasebnega zdravstva. Ta je nujna, saj javno zdravstvo zasleduje druge cilje kot zasebno. Ob tem se je Avšič Bogovičeva  vprašala, kdo bo ob krepitvi zasebnega zdravstva izvajal neprekinjeno zdravstveno varstvo in nujno medicinsko pomoč (NMP), v katero bi se sicer že danes morali vključevati koncesionarji. Očitala je, da v NSi favorizirajo zasebno zdravstvo.

"Če se kje koncesionarji ne vključujejo v NMP, jim odvzemite koncesijo", je poslanki Svobode odgovorila Vida Čadonič Špelič iz NSi. Ob tem je zanikala, da se NSi zavzema za zasebno zdravstvo, pač pa se zavzema za močno javno zdravstvo, je poudarila. Vprašala pa se je, ali bo javno zdravstvo ob trenutnem številu zdravnikov lahko ljudem nudilo vse storitve.

Državnega sekretarja na ministrstvu za zdravju Marjana Pintarja je pozvala, naj pove, ali je v državi dovolj zdravnikov, da se lahko "odpovemo" koncesionarjem in zasebnikom. Čadonič Špeličeva je sicer vladi očitala še, da kljub temu, da je na oblasti že dve leti, na področju zdravstva ni prišla "niti z eno sistemsko rešitvijo".

SDS: Kritika dvojnim merilom v zdravstvu - koncesionarji kot zaslužkarji in hinavščina pri obravnavi pacientov

Poslanka SDS Jelka Godec je izpostavila, da so nekateri poslanci na seji odbora poudarjali, da so koncesionarji v zdravstvu zaslužkarji. Dejala je, da koncesionarji opravljajo storitve znotraj mreže javnega zdravstva.

Zdravniki po njenih besedah odhajajo v koncesije zato, ker lahko tako strokovno napredujejo ter vlagajo denar v svoj razvoj in razvoj kadra. "V javnem zdravstvu pa slišimo, nimamo tega, nimamo onega," je dodala.

Poudarila je, da lahko slovenski pacient, ki v javnem zdravstvu čaka nedopustno dolgo, do storitve pride v tujini, nato pa strošek v celoti ali večinsko povrne Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če pa gre tak pacient po zdravstveno storitev k slovenskemu zasebniku, "je pa bogataš, zasebnik pa tisti, ki daje denar v žep", je bila kritična. Opisane razlike je označila za hinavščino.

Levica: Preprečitev privatizacije kot ključ za reševanje javnega sistema

Poslanec Miha Kordiš (Levica) je spomnil, da se kriza slovenskega zdravstva poglablja in stopnjuje že več let. Ob razkrajanju javnega zdravstvenega sistema sočasno prihaja do "razcveta zasebništva", kar je po njegovih besedah medsebojno povezano.

Dejal je, da so kljub večjemu številu zdravnikov in večjim finančnim vložkom v zdravstvo čakalne vrste daljše. Med razlogi je naštel, da "dvoživke" paciente preusmerjajo v zasebne ambulante, koncesije ustvarjajo dobičke, komercialne zavarovalnice pa postavljajo svoj privatiziran vzporedni zdravstveni sistem. Javno zdravstvo lahko zavarujemo in zaščitimo, če zamejimo naštete tri ključne načine privatizacije, je poudaril.

Zato vladi predlaga, da "dvoživke" prepove še pred poletjem, aktivno pristopi k omejevanju koncesij in dokončno ukine dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Obvezni zdravstveni prispevek, ki se je uveljavil po ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, namreč še vedno ni progresiven, je pojasnil. Predloge sklepov Kordiša je na glasovanju podprla le poslanka Levice Tatjana Greif, zato niso bili sprejeti.

Poslanec SD na seji ni razpravljal.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice