Kako lahko mlad človek danes sploh pride do stanovanja? (Mladi lastniki nepremičnin odgovarjajo)

"Zanimajo me vaše zgodbe, kako ste prišli do stanovanja/hiše ipd., v bistvu šli na svoje. Star sem 27 let in kljub dobri službi v IT in solidni plači sploh ne upam sanjati o svoji nepremičnini ali stanovanju. Tudi sovrstniki, povprečno stari 30, vsi zaposleni z nadpovprečnimi plačami, tako kot jaz, vsi pri mamah.

Edini, ki so na svojem, so ta stanovanja ali starejše hiše dobili od svojih staršev. S kolegi pogosto gledamo nepremičnine in jokamo nad cenami, nakar sledi večdnevna depresija, pa sploh ne hodim ven na kofete in ne jem avokado toasta. Garsonjere v Ljubljani so po 150.000, pa vse se istočasno draži.

Sicer sem pri punci, ki ima stanovanje (dobila od staršev, seveda), kupila pred 5 leti za 80.000 (enosobno, 44m2), podobno danes na nepremičnine stane 160.000. Kako torej naj mladi sploh spokamo na svoje, si kupimo karkoli, da se ne počutimo kot nek obesek, ki visi na starših ali puncah?" je zapisal.

Obnova stare hiše, selitev v drugo mesto ali tujino, kriptovalute, posojila ...

Uporabniki so se odzvali v velikem številu. Skupni imenovalec? Kot je pravilno ugotovil avtor originalne objave, so skoraj vsi, ki so delili izkušnje, imeli pri tem neko obliko pomoči staršev, bodisi moralno podporo pri iskanju in obnovi bodisi posojilo, četudi manjše.

Še več je takih, ki jim je družina kar – s pomočjo dedovanja ali prihrankov – priskrbela streho nad glavo. "Sicer je to nekako normalno že od nekdaj. Ljudje se radi pritožujejo nad 'boomerji', ki naj bi stanovanja brez težav kupili tudi z delom v tovarni, v resnici so pa pogosto ali od družine dobili parcele ali pa več let sami gradili s pomočjo širše družine," je to komentiral eden od članov foruma.

Nekaj izbranih izkušenj s foruma (nekatere zgodbe so skrajšane ali slogovno prilagojene) lahko preberete v naslednjih vrsticah.

--> Bila sem na obisku pri sošolki iz srednje šole, ki se je ravno vselila v stanovanje, ki ga je kupila sama, in ga je prenavljala. Ker sem takrat dobila zaposlitev za nedoločen čas, sem prišla na idejo, da bi tako kot sošolka kupila stanovanje - malo sem ji zavidala. Oče je za hobi gledal nepremičninske oglase in tako je našel delno prenovljeno stanovanje. Šli smo na ogled, všeč mi je bilo in sem rekla, da kupim. Da sem si uredila kredit, ki ga je odobrila zavarovalnica, je kar trajalo, 10.000 je primaknila mama, nekaj sem imela prihrankov. Obrestna mera je bila zelo visoka glede na danes. Plačala sem 55.000 za 50m2, to je bilo leta 2015. Zdaj je stanovanje vredno skoraj dvakrat več. Bi rekla, da je bila ena boljših stvari, ki sem jih naredila v življenju.

--> Od leta 2000 sem bil zaposlen v vojski, ogromno sem hodil po misijah. Leta 2007 sem tako lahko kupil 40 m2 veliko stanovanje z balkonom v Jaršah v Ljubljani, deloma s privarčevanim denarjem, deloma s hipoteko in ga obnovil. Pet let kasneje sem spoznal ženo, ki se je leto kasneje preselila k meni in sva skupaj varčevala, tako da je bila hipoteka hitro odplačana. Leta 2017 sem našel hišo brez gradbenega dovoljenja 20 minut iz Ljubljane, čakal 2 leti, da je lastnik dobil gradbeno dovoljenje in uredil vse stroške (tu sem mu pogodbeno finančno pomagal jaz) in jo uradno kupil (za 165.000, z razliko glede moje pogodbene finančne pomoči, torej nekih 130.000) leta 2019, s tem, da sem stanovanje prodal za 125.000. S hipoteko sem pokril razliko in hkrati zagotovil denar za predelavo/obnovo.

Morda vas zanima tudi:

• Slovenci na tujem kupujemo nepremičnine
• Bodo cene nepremičnin letos padle?

--> V družini imamo dva kredita, pa starši so veliko pomagali, plus podedovana garsonjera, ki sem jo prodal: vse to za trisobno stanovanje v zelo starem bloku v Ljubljani. V glavnem, takoj začni varčevati, nikoli ne veš, kdaj bo priložnost za ugoden kredit ali kakšno drugo opcijo, nekaj moraš imeti osnove, potem boš morda kaj dedoval, morda si boš ustvaril družino in bosta dva, pa gre.

--> Ravno sem se zaposlil za nedoločen čas in našel ugodno stanovanje izven Ljubljane. Vzel sem kredit, nabavil stanovanje, ki je bilo v razsulu, torej ni bilo vseljivo, ga eno leto počasi obnavljal in sedaj sem na svojem. Žal je pa zadeva taka, da če bi danes kupoval stanovanje na enaki lokaciji, ni osnovne možnosti da bi ga kupil, pa so od nakupa minila samo tri leta.

--> Odselil sem se v zahodno Evropo, prva tri leta varčeval za polog in zdaj, po približno petnajstih letih, odplačal kredit. Pomagala mi je predvsem rast plače z redno menjavo služb na vsaki 2 leti.

--> Prvo službo sem imel 2015 za nekje šest mesecev, potem sem na absolventu bluzil do decembra 2016, od takrat druga služba. Za drugo polovico 2016 sem se preselil nazaj k staršem iz študenskega doma, od takrat razen za avto nič konkretnega zapravil. Do februarja 2020 sem imel okoli 45.000 privarčevanega in sem šel v nakup stanovanja, 90.000 za 65m2, kar mi je manjkalo, je v glavnem kredit in še nekaj izposojeno pri mami.

--> Ravnokar s punco kupujeva 75 m2 za 150.000. Po treh letih najemnine v Ljubljane se seliva nazaj v Maribor, kar nama je omogočilo fleksibilno delo in delo na daljavo.

--> Po starih starših sem podedoval hišo, staro približno 100 let. Grem se celovito obnovo, ki me bo stala okoli 120.000 evrov, s tem, da so mi kolegi veliko pomagali pri rušenju in odvažanju, pa sam bom naredil večino inštalacij, mojstri bodo prišli le zvezat in prekontrolirat. Ob otrocih sem uspel prišparati nekje 30.000 evrov, okoli 10.000 si bom izposodil od mame, 80.000 pa je kredita.

--> Kupil sem v mestu, ki ni Ljubljana, je pa kljub temu dovolj blizu, da se lahko vozim v službo. So bila pa do kovida stanovanja v tem mestu smešno poceni, v zadnjem letu ali pa dveh so pa tudi tu cene podivjale, nekje za 30 ali 40 %. Gre pa v bistvu za povsem spalno naselje, če nisi tip človeka, ki rad popoldneve preživi v naravi, ampak bi šel raje v kakšno galerijo, gledališče, v kakšno dobro gostilno, te pobere od dolgčasa.