I. D. | 21. 7. 2022, 18:13
Kako se lahko ohladimo, ne da bi skuhali planet
Zajel nas je hud vročinski val, temperature bodo kar nekaj časa vztrajale nad 35°C. Ste vedeli, da ob temperaturah, ki so višje od telesne, tudi veter ne pomaga več?
Ne le Slovenija, cela Evropa se je znašla v peklenski vročini. Vročinski kazalniki, ki jih pripravlja Agencija RS za okolje, kažejo, da bo letošnje poletje zagotovo med tremi najtoplejšimi, če bo vroč še avgust, pa bo zavzelo nečastno prvo mesto.
Vročinski valovi so eden od kazalnikov podnebnih sprememb oziroma globalnega segrevanja. V zadnjih desetletjih so vedno pogostejši, v 60. letih so v urbanih središčih ZDA zabeležili dva na leto, leta 2010 jih je bilo že šest.
Naše hiše so tradicionalno grajene za zadrževanje toplote, zato bivalne prostore najlažje ohladimo s klimatskimi napravami. A to še dodatno prispeva h globalnemu segrevanju.
View this post on Instagram
Leta 2020 smo na globalni ravni za hlajenje porabili 1885 teravatnih ur, kar je približno desetina celotne svetovne porabe elektrike. Žal več elektrike še vedno pomeni tudi več toplogrednih izpustov. Kako prekiniti začarani krog? Odgovore smo iskali pri britanski neprofitni organizaciji Fix the Planet, ponudniku zdravstvenih informacij Healthline in narodih, ki se z vročino spopadajo že stoletja.
Pasivno hlajenje
Pri pasivnem hlajenju gre v glavnem za zastiranje in prezračevanje. Vsi vemo, da je treba zastreti okna na sončni strani stanovanj, a od naših južnih sosedov se lahko naučimo, da je hlajenje učinkovitejše, če poleg zaves uporabimo zunanje senčnike, polkna, rolete oziroma dobre stare primorske “škure”.
View this post on Instagram
Tudi zasajanje listavcev pred na jug obrnjena okna je dobra ideja. Ta drevesa poleti nudijo zastonj in kvalitetno senco, medtem ko pozimi v stanovanje spustijo prepotrebno svetlobo.
Še ena rešitev so bele strehe. Globalno kampanjo “Izziv milijona hladnih streh” so svetovni inovatorji zastavili leta 2019 v Ruandi. Ni sicer nujno, da streho (in fasado) prebarvate na belo, pomembno je le, da imajo površine visok albedo, torej visoko sposobnost odboja svetlobe.
View this post on Instagram
Nenazadnje je tu še prezračevanje, ki v relativno vetrovni Sloveniji lahko veliko pripomore k hlajenju. Predvsem ponoči zato odprite okna, če se le da na široko in na prepih.
Novogradnje odpirajo morje možnosti
Ob vedno pogostejših tropskih nočeh, torej nočeh, ko temperatura ne pade pod 20°C, je tudi hlajenje s prezračevanjem manj učinkovito. Dolgoročno zato potrebujemo trdne smernice v gradnji novih objektov, ki bodo zagotavljale na vročino odporne domove. Ob tem se lahko zgledujemo po skandinavskih državah, ki že zdaj učinkovito regulirajo gradnjo pasivnih hiš.
Med predlogi so orientacija hiš z mislijo na minimalno izpostavljenost soncu, izogibanje oknom na južni strani stavb, debeli zidovi, kakršne vidimo v južni Evropi, kjer stene vpijejo in zadržijo toploto, medtem ko notranjost ostaja hladna.
Največji izziv bodo gotovo okna, saj so postala priljubljen vir naravne svetlobe. A okoljevarstveniki grozijo, da se bomo morali v prihodnosti odpovedati lepim razgledom na račun uravnavanja temperatur.
Urbanistični prispevek
Mesta so v povprečju od 1 do 3°C toplejša od podeželja. Ohladimo jih lahko z veliko drevesi in parki ter vodnimi površinami ali fontanami. Od južnih narodov bi lahko prevzeli tudi ožje ulice, v katerih nasproti stoječi si stavbi večji del dneva druga drugi zagotavljata senco.
View this post on Instagram
Seveda so tu še preverjene tehnike hlajenja za vsak dan, ki vključujejo:
- nošenje lahkih oblačil
- hladne pijače
- hladne kopeli
- manj gibanja
- ventilatorje
View this post on Instagram
Poleg velike toplotne obremenitve ARSO trenutno opozarja tudi na veliko požarno ogroženost, preseženo opozorilno vrednost ozona v Kopru in visoko onesnaženost z delci PM10 na območju požarov.
