Kakšna je razvitost digitalne javne uprave v Sloveniji? Prejeli smo oceno ...

Poročilo vključuje analizo za pet tematskih področij, ki izhajajo iz programa politik Pot v digitalno desetletje, in sicer digitalizacija javne uprave, interoperabilnost in podatki, digitalizacija javnih storitev, zaupanje in kibernetska varnost ter inovativne tehnologije. Razvoj na področju razvitosti digitalne javne uprave in interoperabilnosti se spremlja v skladu s programom politike Digitalno desetletje do leta 2030 ter na podlagi meritev ocen evropskega okvira interoperabilnosti.

V tem okviru je Slovenija prejela ocene 4 (na lestvici od 1 do 4) na vseh štirih področjih: semantična interoperabilnost, temeljni registri, vključevanje in dostopnost ter čezmejne upravne poenostavitve. Splošna ocena izvajanja načel evropskega okvira interoperabilnosti je dobra, so v sporočilu za javnost po objavi poročila zapisali na ministrstvu.

V poročilu so na komisiji izpostavili akcijski načrt Strategije digitalnih javnih storitev 2030, ki ga je vlada sprejela avgusta lani in vsebuje 109 ukrepov 26 pristojnih organov. Posebej so izpostavili tudi e-osebno izkaznico (eID), ki se uporablja za dokazovanje identitete državljana tako fizično kot elektronsko.

Na področju interoperabilnosti in podatkov so v poročilu izpostavili slovenski nacionalni okvir interoperabilnosti kot konceptualni okvir metapodatkov za usklajen razvoj javnih e-storitev in objavo informacij o digitalnih rešitvah na nacionalni ravni in širše.

Izmed inovativnih tehnologij so izpostavili državni računalniški oblak - storitveno platformo in skupno arhitekturo za izboljšanje dostopnosti, povezljivosti in razpoložljivosti javnih storitev ter vzpostavitev učinkovite informacijske varnosti. Izpostavili so tudi Pladenj, skupno osrednjo platformo in zanesljiv sistem za nemoteno izmenjavo podatkov in dokumentov med številnimi različnimi sistemi, ki uporablja napredne tehnike umetne inteligence za strojno učenje.

Med glavnimi poudarki poročila na področju digitalizacije javne uprave so na komisiji pozdravili uvedbo poslovne inteligence pri upravnih postopkih (Skrinja) s podatki iz dokumentnega sistema Krpan, ki omogoča podporo odločanju v realnem času, analitiko in vizualizacije v javni upravi. Izpostavili so tudi Nacionalni strateški načrt za digitalno desetletje, s katerim Slovenija na področjih digitalnih kompetenc, digitalne infrastrukture, digitalne preobrazbe gospodarstva in digitalnih javnih storitev prispeva k skupnim EU ciljem Digitalnega desetletja 2030.

Na področju digitalizacije javnih storitev so v poročilu spomnili na osrednji državni portal za poslovne subjekte Spot, ki nudi informacije o poslovanju in elektronske postopke za lažje in hitrejše poslovanje z državo. Izpostavili so tudi test za mala in srednja podjetja kot inovativno spletno orodje, ki na podlagi modela standardnih stroškov javnosti omogoča utemeljiti pripombe in predloge v zvezi z javno politiko.

S področja kibernetske varnosti pa so slovensko strategijo za kibernetsko varnost označili za osnovo za odprt, varen in zanesljiv kibernetski prostor, ki zagotavlja nemoteno delovanje infrastrukture za državne organe, gospodarstvo in državljane.

Poročilo sicer zajema dosežke 39 evropskih držav v letu 2024, in sicer 27 držav članic EU ter Islandije, Lihtenštajna, Norveške, Ukrajine, Albanije, Bosne in Hercegovine, Kosova, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije, Moldavije in Turčije.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice