Poteza Katarine Marolt Kuret je dvignila veliko prahu.
Sodnica Višjega sodišča v Ljubljani, ki je odločala v najmanj devetih zadevah o posojilih v švicarskih frankih, zaključenih v korist posojilojemalcev, zdaj na podlagi sodne prakse, ki jo je soustvarjala, sama kot posojilojemalka po neuradnih informacijah portala Necenzurirano toži eno od bank.
Iz javno dostopnih gradiv je po pisanju Necenzurirano razvidno, da je višja sodnica Katarina Marolt Kuret od leta 2017 sodelovala pri najmanj devetih sojenjih na temo posojil v švicarski valuti. Od tega je bila v petih zadevah poročevalka, torej vodja sodnega postopka, vmes pa tudi predsednica senata, ki je v teh zadevah odločal.
7
V vseh devetih primerih je sodni senat višjega sodišča odločil v korist posojilojemalcev, torej na škodo bank. V nekaterih primerih je tudi spremenil sodbo prvostopenjskega sodišča in pogodbe v frankih, zaradi katerih so posojilojemalci tožili banke, označil za nične.
Pri tem se sodnica po navedbah portala iz teh zadev ni izločala, čeprav ima tudi sama že vrsto let najeto posojilo v švicarski valuti, zavarovano s hipoteko na svoji nepremičnini. Skupaj s soprogom je pri banki Unicredit Banka Slovenija najela 20-letno posojilo v višini nekaj več kot 163.000 frankov. To je takrat pomenilo okoli 100.000 evrov, zaradi odločitve švicarske centralne banke, ki od sredine januarja 2015 naprej ni več umetno vzdrževala tečaja franka, pa se je tudi to posojilo, kot številna druga v frankih, močno podražilo.
Po neuradnih informacijah Necenzurirano, ki jih je portalu potrdilo več virov, je sodnica pred časom vložila tudi tožbo, s katero od banke zahteva preplačana sredstva skupaj z obrestmi. Sodišče prve stopnje bo v njeni zadevi tako sodilo tudi na podlagi prakse, ki jo je sama vzpostavljala na višjem sodišču kot drugostopenjskem sodnem organu.
Sodnica portalu za zdaj ni odgovorila na vprašanja, na ljubljanskem višjem sodišču so jim pojasnila obljubili za danes. Minuli četrtek je Necenzurirano pisal o še eni zgodbi, povezani s posojili v frankih. Portal je tako razkril, da mora OTP banka, ki je nastala po združitvi Nove KBM in SKB banke pod okriljem madžarske OTP, Borutu Bratini, profesorju gospodarskega prava na mariborski ekonomsko-poslovni fakulteti, specializiranemu za področje bančništva in financ, vrniti 54.000 evrov, ker pred najetjem posojila v frankih ni vedel, kakšna so tveganja.
Pri tem na portalu problematizirajo siceršnje dejstvo, da so sodišča v več primerih ugodila tudi posameznikom, ki še zdaleč ne veljajo za običajne potrošnike brez osnovnega vedenja o bančništvu in kreditnih tveganjih. Pri Bratini pa so izpostavili še, da je bil leta 2008, ko je najel posojilo, tesno vpet v delovanje in dogajanje okrog takratne Nove KBM in da mu je šla banka takrat zaradi njegovega statusa in položaja ter na podlagi pogajanj pri odobritvi posojila tudi nekoliko na roko. Ne Bratina ne OTP banka portalu za zdaj nista odgovorila na vprašanja v povezavi z zgodbo.
Novo na Metroplay: Zemlja omogoča, da se zgodi čarovnija | N1 podkast s Suzano Lovec