6. 12. 2023, 09:54 | Vir: STA
Katastrofa za okolje: na območju stare Cinkarne 1,5 milijona kubičnih metrov nevarnih odpadkov (visoka nevarnost tudi za ljudi)
Sanacija območja stare Cinkarne, ki je močno obremenjeno s težkimi kovinami, še ni končana. Pristojno ministrstvo je oktobra objavilo odredbo o razvrstitvi tega območja v stopnje obremenjenosti okolja zaradi onesnaženosti z nevarnimi snovmi. Direkcija za infrastrukturo pa je odstranila onesnaženo zemljino v Čretu blizu stare Cinkarne.
Predstavnik Celjskih civilnih iniciativ Boris Šuštar je opozoril, da je na območju stare Cinkarne nedaleč od središča Celja na okoli 17 hektarjih površin nakopičenih kar približno 1,5 milijona kubičnih metrov večinoma nevarnih odpadkov, težkih kovin, odpadnih olj in raznih strupov.
Šuštar je spomnil na sodbo sodišča EU iz leta 2015, po kateri "odpadki na območju stare Cinkarne predstavljajo visoko nevarnost za okolje in zdravje ljudi". Tudi analiza nekdanjega Zavoda za zdravstveno varstvo Celje iz leta 2012 je pokazala izjemno veliko onesnaženje, zato so priporočili, da je treba "celostno, naenkrat in takoj" poskrbeti za sanacijo stare Cinkarne.
Sanacija
Po oceni Šuštarja bi bilo treba to območje sanirati, da se prepreči izluževanje nevarnih snovi v podtalnico. Potrebno je prekritje z geotekstilom in zemljo, da ne bo prašenja snovi v okolje. Območja, ki bi bila namenjena pozidavi, pa bi morali po njegovem prepričanju pozidati na plavajočih temeljih brez kopanja v onesnaženo okolje.
Šuštar še opozarja, da bi bilo treba dimnike na območju stare Cinkarne nujno podreti. Po njegovi oceni namreč pomenijo dodaten vir onesnaženja, ne pa industrijske kulturne dediščine, kot navajajo strokovnjaki s področja kulture.
Na celjski občini so povedali, da ministrstvo za naravne vire in prostor trenutno pripravlja odlok o določitvi degradiranega okolja in program ukrepov za izboljšanje kakovosti tal na območju občine. Sestavni del bo tudi izdelava izvedbenega prostorskega akta za nadaljnjo rabo območja stare Cinkarne.
Pristojno ministrstvo bo predlagalo ukrepe za izboljšanje kakovosti tal, Mestna občina Celje pa izvaja sanacijo. Za to se je občina odločila, potem ko je leta 2002 postala lastnica zemljišča stare Cinkarne.
Urbanistični natečaj
V iskanju rešitev je letos izvedla tudi mednarodni urbanistični natečaj, katerega rezultati bodo objavljeni kmalu, so napovedali na občini. Že decembra 2018 pa je občina začela pilotni poskus remediacije onesnaženih tal z organo-mineralnim substratom, pri čemer onesnažene zemljine niso izkopavali.
V okviru pilotnega projekta so ogradili 100 kvadratnih metrov veliko območje na območju stare Cinkarne in ga prekrili z geotekstilom, na zemljišče pa nato nasuli mešanico organske komponente kompostiranega zelenega reza, zeolitne moke in mineralne komponente neonesnažene zemlje. Delavci celjskega podjetja Simbio bodo območje urejali, oskrbovali in negovali kot parkovne površine, strokovni nadzor pa bo opravljal Kmetijski inštitut Slovenije.
Območje stare Cinkarne je od leta 1875 do 1990 uporabljala Cinkarna Celje. Več desetletij je tam potekala proizvodnja praženja cinkove rude in talilnica cinka. Vzporedno so na območju nastajali novi industrijski objekti, dolgoletna proizvodnja z nevarnimi snovmi pa je pustila huda okoljska bremena, kar je v zadnjih letih potrdilo več raziskav različnih ustanov.
Dodatno onesnaževanje
V bližini stare Cinkarne je pred nekaj leti prišlo do dodatnega onesnaženja. V Čretu so namreč pred leti nasuli večje količine smrdljive zemljine, izkopane med deli za nadgradnjo železniške proge Celje-Zidani Most. Kot so povedali na direkciji za infrastrukturo, pa so to onesnaženo zemljino letos odstranili.
Po navedbah direkcije je bilo v okviru del izkopanih več kot 27.100 kubičnih metrov zemljine, ki so jo s procesom stabilizacije nevarnih snovi v celoti predelali v gradbeni proizvod. Iz tako pridobljenega gradbenega proizvoda se nevarne snovi ne izločajo več in ne more priti do nobenih negativnih posledic na okolje, so zatrdili.
Sanirano območje v Čretu bodo tudi ozelenili, kar načrtujejo spomladi. Izkopna zemljina je bila sicer onesnažena z delci žlindre. Z vzorčenjem so ugotovili, da je največjo nevarnost predstavljala vsebnost flouridov in sulfatov. Pogodbena vrednost predelave zemljine je znašala 2,88 milijona evrov. Na podlagi končnega obračuna, ki še ni narejen, bodo izvajalcu obračunane podražitve, do katerih je skladno z zakonom upravičen, so še pojasnili na direkciji za infrastrukturo.