Kmetijsko ministrstvo ocenjuje, da je na najbolj prizadetih površinah škoda tudi do 100-odstotna. V katerih delih države so izgube pridelka največje?
Najhuje je bilo na območju Pomurja, Štajerske, Dolenjske in Posavja so pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.
Uničena je koruza, vinska trta, oljne buče ...
Po zadnjih podatkih javne službe kmetijskega svetovanja pri Kmetijsko gozdarski zbornici Slovenije (KGZS) so bili v majskih in junijskih neurjih s točo najbolj prizadeti trajni nasadi, vinska trta, žita, koruza, poljščine, vrtnine na prostem, oljne buče, hmelj, jagodičevje in travinje.
"Treba je poudariti, da je škoda po neurjih s točo naravna nesreča, za katero je od leta 2006 naprej mogoče pridobiti pomoč v obliki sofinanciranja zavarovalne premije. Zato se zanjo ocena ne izdela, niti zanjo v skladu z zakonodajo, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, ni mogoče pridobiti sredstev iz proračunske rezerve," so poudarili na ministrstvu.
Zakon o odpravi posledic naravnih nesreč določa, da sredstev ni mogoče pridobiti ali dodeliti za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer v kmetijski proizvodnji, če je bila za odpravo teh posledic omogočena pridobitev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalne premije.
Potrebujemo interventni zakon
Za pridobitev finančne pomoči zaradi škode po toči v obliki državne pomoči bi bilo treba po pojasnilih ministrstva sprejeti interventni zakon, kot je bilo to v primeru pozebe, ki je kmetijsko proizvodnjo prizadela v letih 2016, 2017 in 2021.
Kmetijsko ministrstvo ne glede na vse redno spremlja stanje na terenu in tudi pridobiva podatke o škodi zaradi neurij s točo, ki jih pripravlja javna služba kmetijskega svetovanja.
Prav tako so na spletnih straneh zavodov KGZS na voljo tehnološki nasveti po toči, v katerih so nanizani ukrepi, kako v čim večji meri zmanjšati škodo, povzročeno s strani toče, so še navedli na ministrstvu.