Prestop šolskega praga je velik dogodek tako za prvošolčka kot za starše. Ena od pogostih negotovosti je predvsem otrokova pripravljenost na to veliko spremembo. Na kaj vse naj bodo starši pozorni?
Pred začetkom šole mnogi starši razmišljajo o tem, ali je njihov otrok že zrel za šolo ali naj zaprosijo še za leto dni vrtca. Po slovenski zakonodaji se morajo v šolo vpisati vsi otroci, ki v tekočem šolskem letu dopolnijo starost šest let. Kar pa pomeni, da bodo nekateri prvošolčki ob vstopu v šolo kar nekaj mesecev starejši od drugih, ta razlika med njimi pa je lahko ključna.
Različna merila zrelosti
Ali ima otrok dovolj pozornosti, da sledi zahtevam učnega načrta za prvi razred osnovne šole, je eno najbolj temeljnih vprašanj, ko govorimo o zrelosti otrok za šolo.
Se otrok lahko vživi v šolo kot nek nov sistem pravil in način delovanja?
Na zrelost otroka vplivajo številni dejavniki, ki lahko zrelost pospešijo ali zavirajo: različen tempo otrokovega fizičnega in duševnega razvoja, okolje, v katerem otrok živi in vzgojne metode.
Tudi telesna zrelost je pomembno merilo, ki lahko vpliva na uspešno pot otroka med šolske klopi. Razmisliti je treba namreč o tem, da bo moral otrok vsak dan hoditi do šole, nositi šolsko torbo, sedeti v razredu, teči in podobno. Strokovnjaki pravijo, da je otrok telesno dovolj zrel za šolo takrat, ko šola ne bo imela negativnih posledic na njegovo zdravje.
Če je otrok zdrav, nima težav z gibanjem, sedenjem ali stanjem, normalno vidi in sliši, je primeren za šolo.
Zna iti sam na stranišče?
Pred vstopom v šolo mora biti otrok osebnostno dovolj samostojen. V kriterij osebnostne samostojnosti je vključeno tudi to, ali se zna sam oziroma sama obuti in si zavezati vezalke, skrbeti za svoja oblačila, obutev in šolske potrebščine, si izpihati nos in robček odvreči v koš, samostojno uporabljati jedilni pribor pri prehranjevanju (jesti z vilicami, rezati in mazati z nožem, odpreti jogurt itd.) odkleniti in zakleniti omarico in podobno.
Vprašati se je tudi treba: je otrok sposoben prenesti ločitev od staršev in doma? Kako se obnaša v novem okolju in kako se obnaša do sovrstnikov? Kakšen odnos ima do odraslih, kako reagira na uspeh ali neuspeh?
Kaj pa otrokov govor in izražanje želja?
Strokovnjaki v enega od kriterijev zrelosti vključujejo tudi njegovo oziroma njeno intelektualno zrelost. Kar v praksi pomeni: ali ima primerno razvit govor, zna čisto in razločno izražati svoje potrebe, občutke, misli in želje ter tudi povedati osnovne podatke o sebi, opisati znane osebe, predmete in pojave, smiselno odgovarjati na vprašanja.
Otrok lahko pri aktivnosti, ki mu ni privlačna, ohrani pozornost do 15 minut. Pri odhodu v šolo mora otrok razviti namerno pozornost in daljšo koncentracijo.
Z dozorevanjem ta postane namerna in se podaljša na 30 do 40 minut.
Se otrok zanima za svet okoli sebe, ali dobro opazuje in si opazovano tudi zapomni, se zna orientirati v prostoru in času, razlikuje osnovne barve in jih zna imenovati - tudi o tem je dobro razmisliti in upoštevati, dodajajo strokovnjaki.
Novo na Metroplay: Helena Blagne iskreno o večeru, po katerem ni več mirno spala | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem