Kdo je kriv za potop ene največjih znamenitosti na Muri? Pristojni valijo krivdo drug na drugega

Pisali smo že o nesrečnem dogodku, v katerem so na Otoku ljubezni v prekmurskem naselju Ižakovci ostali brez največje lokalne znamenitosti - plavajočega mlina na reki Muri. Do sesutja znamenitega objekta je prišlo, ko so ga skušali med sanacijo dvigniti iz vode, čeprav so jim strokovnjaki to odsvetovali. 

Kot smo izvedeli iz neuradnega vira, ki je blizu občini Beltinci, a je želel ostati neimenovan, naj bi se glede mlina že dlje časa pojavljalo predvsem vprašanje pristojnosti. Z znamenitostjo naj bi bili namreč povezani kar trije pravni subjekti, kar je oteževalo celovitost pri upravljanju objekta: "Na začetku je mlin upravljala Krajevna skupnost Ižakovci, nato sta se priključila še občina Beltinci in Zavod za turizem, kulturo in šport Beltinci, ki mlin upravlja danes." Po besedah našega sogovornika so najprej nekaj zgradili prvi, nato so se s projektom v gradnjo infrastrukture vključili drugi, svoje pa so prispevali tudi tretji. "Posledično so bila lastniška razmerja izrazito neurejena." 

Mlin se je začel potapljati že pred leti

Direktorica zavoda Gabrijela Kuzma si je po njegovih besedah v zadnjem času zelo prizadevala, da bi se to rešilo, a ni bilo enostavno: "Ko je lastnik en, je jasno, kdo je odgovoren za upravljanje, ko pa se lastništvo razdrobi, vsak vleče na svojo stran. Ko se kaj zgodi, odgovornost prelagajo drug na drugega." Sogovornik je poudaril, da se težave niso rešile že leta in so se kopičile že pod prejšnjim vodstvom. Ko je leta 2019 v čolne, na katerih je bil postavljen mlin, začela vdirati voda, so tako, namesto da bi čolne menjali, nanje namontirali potopne črpalke.  

Pri plavajočem mlinu v Ižakovcih je pred več kot tremi desetletji Vlado Kreslin z Beltinško bando posnel videospot za pesem Bela nedelja. 

Sogovornik meni, da so resnost stanja, v katerem je bil mlin, podcenjevali. Po njegovih besedah bi bil občinski svet že pred sesutjem mlina pripravljen brez obotavljanja sprejeti financiranje sanacije mlina iz občinskega proračuna, a je zavod želel za to pridobiti evropska sredstva. S tem bi lahko v lokalno znamenitost vložili več denarja in dela izvedli na precej višji ravni. A se je žal prej zalomilo. 

Kaj pravi upravljavec objekta?

Z vprašanji smo se obrnili na zavod, kjer so pojasnili, da so 29. septembra v zgodnjih jutranjih urah ugotovili, "da so ponoči odpovedale potopne črpalke, ki so bile nameščene v lesenih čolnih". Te so vsakih deset minut črpale vodo iz čolnov, ki so zaradi dotrajanosti in nepravilne gradnje puščali že več kot 20 let. Menijo, da je k situaciji pripomoglo tudi močno deževje.

V zavodu zatrjujejo, da so na slabo stanje čolnov dalj časa opozarjali, sploh po letu 2019, ko se je mlin prvič potopil. Kljub temu se jim zdaj očita, da so za mlin slabo skrbeli in da niso poskrbeli za primerno vzdrževanje, kar po njihovih besedah nikakor ne drži. Že po prvem potopu so pristopili k sanaciji mlina, ki jo je predlagal pomorski inšpektor iz Kopra. Ta je oba broda zaradi ustreznih dovoljenj vsako leto tudi pregledal. 

Zavzemali so se za izdelavo novega mlina

Strokovnjaki so ob pregledu ugotovili, da je mlin v zelo slabem stanju, zato sanacija ne bi imela dolgoročnega vpliva. Tesnenje čolnov je bilo že pri njihovi izdelavi izvedeno nepravilno, nestrokovno je bilo tudi vzdrževanje. Kot so zatrdili, so o vseh aktivnostih poročali na skupnih sestankih z lastniki mlina.

"Odločitev je bila, da podpremo vmesno fazo začasnega vzdrževanja in da se počaka na evropska sredstva, ki bodo razpisana v novem programskem obdobju (2021-2027)."

V zavodu so upali, da bo stari mlin do takrat vzdržal, a jih je narava prehitela.

Tri možne rešitve mlina, izbrali pa očitno najslabšo

V preteklosti so imeli na mizi tri možne različice, kako bi rešili mlin. Po prvih dveh bi ga demontirali, po tretji pa bi celoten mlin dvignili iz vode s pomočjo dvigal, kar so odsvetovali tako restavratorji kot lokalni izvajalec. Čeprav se je zavod zavzemal za demontažo, je večina predstavnikov krajevne skupnosti izglasovala prav to možnost. Tako so 8. oktobra mlin dvignili iz vode. "Pri dvigovanju večjega čolna s hišico in mlevnim sistemom se je zaradi strohnelosti lesa polomil tram, na katerega je bila pripeta veriga, in mlin je zgrmel v reko Muro."

"Že dotrajani čoln, mlinska hiška, streha in žal zdaj tudi uničeni mlevski sistemi ter mlinski kamen so ostali uničeni v reki Muri in čakajo na odstranitev," so pojasnili na zavodu. Ne izključujejo možnosti, da se bo morda kakšen element iz vode še dalo rešiti, a tega z gotovostjo še ne morejo vedeti. 

V prihodnost zrejo optimistično

Načrte za izvedbo postavitve novega mlina že imajo. Oblikovati nameravajo skupino, v kateri bodo vključeni vsi deležniki, ki bo koordinirala postavitev. "Občina Beltinci in zavod se bosta prijavila na razpis, ki ga gospodarsko ministrstvo obljublja proti koncu leta 2022. Ocenjena vrednost izvedbe novega plavajočega mlina je 250 tisoč evrov. Projektna dokumentacija je že pripravljena," so dodali.

Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem