10. 12. 2024, 08:15 | Vir: STA
Slovenski kmetje pred propadom: uvoz iz Južne Amerike prinaša manj kakovostno hrano na slovenske police
Bo Slovenija žrtvovala domačo pridelavo?
KGZS nasprotuje dogovoru o prostotrgovinskem sporazumu med EU in skupino južnoameriških držav Mercosur. V zbornici menijo, da bodo slovenski kmetje zaradi uvoza cenejših živil bistveno manj konkurenčni, uvožena hrana pa bo manj kakovostna, zato bi Slovenija sporazum morala podpreti le, če bo vključeval spoštovanje evropskih standardov pridelave.
Hrana iz krčenih gozdov in hormonske pridelave na slovenskih policah?
"Hrana bo prišla na naše police iz pridelav, ki ne upoštevajo okoljskih standardov, dobrobiti živali, kjer se krčijo gozdovi, da se lahko prideluje hrana, kjer je raba hormonov in antibiotikov na povsem drugačni ravni, kot je to v Evropi, predvsem pa v Sloveniji," meni predsednik Kmetijsko gozdarske zbornice Slovenije (KGZS) Jože Podgoršek.
Kot so na KGZS zapisali v današnjem sporočilu za javnost, sporazum med EU in Mercosurjem, v katerem sodelujejo Argentina, Brazilija, Urugvaj in Paragvaj, predvideva liberalizacijo trgovine s kmetijskimi pridelki, ki niso pridelani z upoštevanjem enakih okoljskih standardov pridelave kot v EU. EU kmetom postavlja stroge zahteve, zato je hrana, pridelana v EU, visoko kakovostna. Živila, ki bodo prišla na slovenski trg iz Južne Amerike, bodo cenejša in slabše kakovosti kot živila slovenskih kmetov, pravijo na KGZS.
Posledično sledi neuspeh slovenskih kmetov na trgu
"Sporazum je z vidika slovenskega in evropskega kmetijstva slab. Verjetno je dober za ostale panoge na gospodarskem področju, vendar bo žrtev sporazuma zagotovo kmetijski sektor, saj bodo slovenski kmetje bistveno manj uspešni na trgu," je prepričan Podgoršek.
KGZS se zato pridružuje stališču Evropskega združenja sindikatov kmetov Copa-Cogeca, ki meni, da bo imel dogovor, če bo ratificiran, hude posledice za družinsko kmetovanje po vsej EU.
Na zbornici so spomnili, da so nasprotovanje sporazumu Mercosur izrazili že v eni od protestnih zahtev. Takrat so zahtevali, da naj EU in Slovenija sporazum podpreta le v primeru, da bo vključeval močne varovalke za zaščito kmetov, v prvi vrsti upoštevanje in spoštovanje veljavnih standardov EU glede varnosti in kakovosti kmetijskih pridelkov in živil, ki so predmet sporazuma ter varovanje tako nacionalnega kot evropskega kmetijstva in prehranske suverenosti. Nasprotovanje sporazumu so že pred tem izrazili v Združenju slovenske kmečke iniciative.
Evropa zavzema različna stališča
Kot je ob petkovem podpisu sporazuma med drugim dejala predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen, je zagotovljena zaščita evropskih prehranskih izdelkov in pijač, zagotovljeno pa bo tudi spoštovanje evropskih zdravstvenih in prehranskih standardov.
Odzivi na dogovor o prostotrgovinskem sporazumu med EU in skupino južnoameriških držav Mercosur so sicer različni. Za najglasnejšo nasprotnico velja Francija. Nasprotujeta mu tudi Italija in Poljska, medtem ko ga pozdravljata Nemčija in Španija. Uradnega stališča Slovenije še ni, neuradno pa naj bi Slovenija dogovor podpirala.
Na ministrstvu za gospodarstvo, turizem in šport so v ponedeljek za STA pojasnili, da je Slovenija še brez stališča glede dogovora z Mercosurjem ter da bodo predlog stališča pripravili, ko bodo prejeli dogovorjena pogajalska besedila in jih preučili s pristojnimi ministrstvi.
Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere