Š. T. | 22. 3. 2023, 13:14

Kolesarske navade iz časov naših babic in dedkov so se močno spremenile: preverite, kaj je največja sprememba

Profimedia

Nekoč so za red in varnost med mladimi kolesarji skrbeli učenci v uniformi, več koles so imele le premožnejše družine. Kako je danes?

Učenci slovenskih osnovnih šol, ki sodelujejo na razpisu programa Varno na kolesu, ugotavljajo, da je kolesarska kultura vse bolj prisotna in priljubljena. Vse več ljudi se odloča za kolesarjenje kot alternativni način prevoza, kar doprinese k manjšemu onesnaževanju okolja in izboljšanju kakovosti zraka. 

Kolesarjenje je postalo pomemben del vsakdanjega življenja, saj ljudje vedno bolj razumejo pomen trajnostne mobilnosti in zdravega načina življenja. Kolesarske steze in infrastruktura so se v zadnjih letih zelo izboljšale, kar je prispevalo k boljši varnosti in tudi večjemu številu kolesarjev na cestah. Sodelujoči učenci so raziskali, kako so prometna znanja pridobivali nekoč in kaj vse se je spremenilo do danes.

Bobo

Program Varno na kolesu spodbudil k medgeneracijskemu povezovanju

Vse bolj priljubljena kolesarska kultura je spodbudila povezovanje med učenci slovenskih osnovnih šol ter njihovimi dedki in babicami, zanimivi pogovori so razkrili, da se je kolesarska kultura v Sloveniji v zadnjih letih močno spremenila.

Ankete, ki so jih opravili učenci, razkrivajo, da se je kolo nekoč največ uporabljalo za odhod k maši, na njivo, po opravkih ali v trgovino. V šolo so navadno hodili peš. Ceste so bile takrat večinoma makadamske, le manjšina se jih je v otroštvu vozila po asfaltiranih cestah. Urejenih kolesarskih poti, kot jih poznamo danes, niso imeli.

Več koles (tri) so pri hiši imele le premožnejše družine, nekateri pa so si kolesa delili z brati ali sestrami. Mnogi so se kolo naučili voziti šele med 5. in 7. letom starosti, nekateri celo kasneje, tudi po 12. letu, ko so prejeli prvo kolo.

Zanimivo je tudi, da v času, ko so babice in dedki učencev obiskovali osnovno šolo, kolesarskega izpita niso opravljali, prav tako pa večinoma niso uporabljali čelade. Ustrezna zakonodaja, ki je urejala opravljanje kolesarskih izpitov, je bila namreč sprejeta šele v 70. letih 20. stoletja. 

Profimedia

Nekoč so za red in varnost skrbeli učenci v uniformi 

Učenci OŠ Cirkovce so se pogovarjali z Jožico Plajnšek, ki je na osnovni šoli 35 let poučevala prometno vzgojo. Spominja se časov, ko so učenci nosili policijske uniforme, da so bili prepoznavni med nadziranjem prometa v okolici šole in skrbeli za red na šolskem dvorišču. Po uspešno opravljenih izpitih so takrat četrtošolci opravljali še vožnjo na poligonu in kolesarili v okolici šole.

"Včasih se je kolo uporabljalo za kratke razdalje, do trgovine, znancev ali prijateljev. Danes je drugače. Kolesarjenje je postalo pomemben del načina življenja in je priljubljena oblika rekreacije. Vse več je družin, ki nedeljske popoldneve izkoristijo za druženje na kolesih," pravi danes upokojena učiteljica.

Tanja Medved, vodja programa Varno na kolesu, ob tem dodaja: "V obdobju enajstih let, odkar izvajamo program Varno na kolesu, opažamo pozitivne premike predvsem pri uporabi kolesa in spodbujanja trajnostne mobilnosti v osnovnih šolah. Če je bila misel o organizaciji kolesarskega izleta nekoč nepredstavljiva, je danes to vse pogostejša praksa v številnih slovenskih osnovnih šolah."

Novo na Metroplay: Tomi Meglič o globoki ustvarjalnosti, otroštvu in očetovstvu