Uredništvo | 20. 6. 2023, 17:01
Koliko hrane povprečno zavrže prebivalec Slovenije? Podatek vas bo šokiral, vendar ni še prepozno
Hrana v trgovinah je iz dneva v dan dražja, kljub temu pa jo še vedno veliko vržemo stran. Kako to količino zmanjšati?
Prebivalci EU potencialno zavržemo okrog 10 odstotkov hrane, ki nam je na voljo tako v maloprodaji, gostinskih obratih in gospodinjstvih. Istočasno si približno 32,6 milijona ljudi vsak drugi dan ne more privoščiti kakovostnega obroka. Kampanja, ki so jo poimenovali "Izberi varno hrano" — v njej poleg 15 drugih držav sodeluje tudi Slovenija — zato stremi k zmanjšanju količine odpadne hrane, letos pa se izvaja že tretjič.
V koš jo Slovenci zmečemo 68 kilogramov letno
Čeprav zavržemo manj hrane od evropskega povprečja, jo še vedno preveč, je ob začetku kampanje, na ljubljanskem ljubljanskem Gospodarskem razstavišču povedala dr. Blaža Nahtigal, z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Uprava RS za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin.
"Leta 2021 smo pri nas skupno zavrgli kar 143.254 ton hrane, kar je sicer 0,2 odstotka manj kot leto prej, a to številko moramo zmanjšati."
"Količina odpadne hrane, ki nastane v gospodinjstvih in pri proizvodnji hrane, se je pri nas povečala, medtem ko se je v živilskih trgovinah in živilskih storitvah zmanjšala," je tudi povedala Nahtigalova. Njena želja je, da bi kampanja podprla državljane pri bolj kritičnem razmišljanju o hrani, v pripravi pa je tudi že akcijski načrt.
Največji problem so gospodinjstva
Ta so lani ustvarila 53 odstotkov odpadne hrane, gostinstva in strežba 28 odstotkov, trgovine z živili 10 odstotkov, 9 odstotkov pa dejavnosti proizvodnje hrane.
Dr. Urška Blaznik (NIJZ), Katja Turk in dr. Blaža Nahtigal (Ministrstvo RS za kmetijstvo).
Hrana, ki jo običajno zavržemo, ni nujno več užitna, ob tem Nahtigalova pojasnjuje: "Pričakujemo, da bo EU kampanja tudi okrepila razumevanje potrošnikov glede navedbe rokov uporabnosti na živilih ter tako poskrbela za manj odpadne hrane."
Označevanje alergenov na živilih
Prvi korak je izobraževanje oziroma razlaga označevanja živil. Da bi javnosti pomagali pri sprejemanju ozaveščenih odločitev o vsakodnevni izbiri hrane in njenem shranjevanju, morajo imeti potrošniki na voljo praktične in lahko dostopne informacije, od pomoči pri branju oznak na živilih in razumevanju aditivov do nasvetov o pripravi in shranjevanju hrane. Proizvajalci živil, ki se prodajajo v EU, morajo v skladu z zakonodajo EU označiti 14 alergenov.
"Živila z neoznačenimi alergenimi sestavinami niso varna in ne smejo biti v prodaji. Z namenom zaščite potrošnikov in varovanja njihovega zdravja se takšna živila nemudoma umakne oziroma odpokliče iz prometa ter o tem obvesti javnost. Informacije se v skladu s pravili EU izmenjajo tudi preko sistema hitrega obveščanja za nevarna živila in krmo (RASFF)", je pojasnila Nahtigalova.
Pri prehranskih dopolnilih poslušajmo zdravnika
Pri Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) so se znotraj kampanje posvetili prehranskim dopolnilom. "Njihova uporaba se v zadnjih letih povečuje med prebivalci Slovenije," je dejala dr. Urška Blaznik. A ker so ta koncentrirani viri hranilnih snovi, so lahko tudi škodljiva za zdravje.
Prehranska dopolnila imajo prehranski ali fiziološki učinek in se tržijo v obliki "odmerka" (npr. tablete, tabletke, kapsule, tekočine v odmerjenih odmerkih).
V njih so lahko prisotna številna hranila in druge sestavine, med drugim vitamini, minerali, aminokisline, različne rastline in zeliščni izvlečki itd. Zelo pomembno pa je, da se o njihovi uporabi posvetujete z zdravstvenim delavcem, saj jih nikoli ne smemo jemati kot nadomestilo za uravnoteženo zdravo prehrano.
Novo na Metroplay: Pogumna Slovenka, ki je sledila svojim sanjam in preplula ocean | Mastercard® podkast navdiha z Borutom Pahorjem
