Po pretresljivem primeru nasilništva med mladostniki, ki je Slovenijo dvignil na noge, so policisti pojasnili, kako pogosto se soočajo s podobnimi primeri.
Potem ko so policisti leta 2021 zaznali padec števila kaznivih dejanj s področja medvrstniškega nasilja - kar je značilno za večino kaznivih dejanj na splošno -, se je število obravnavanih primerov lani približalo predkoronskim. Policija jih je lani obravnavala 308, leto prej 220, v letu 2020 so imeli 306 primerov, letos do konca marca pa 123.
Nasilje med vrstniki zajema širok spekter kaznivih dejanj, ki jim je skupno to, da sta žrtev in povzročitelj mladoletna, torej mlajša od 18 let. Medvrstniško nasilje ima lahko tudi druge oblike, ki niso nujno protipravno dejanje, kot so zbadanje, norčevanje in podobno, so za pojasnili na Generalni policijski upravi (GPU).
Največ je nasilništva, sledi povzročitev lahke telesne poškodbe
Podatki GPU o obravnavanih kaznivih dejanjih, pri katerih je bila oškodovana vsaj ena mladoletna oseba ali otrok, osumljenec pa je bila fizična oseba, stara med 14 in 18 let, kažejo, da so lani policisti s področja medvrstniškega nasilja najpogosteje obravnavali kaznivo dejanje nasilništva, lani skupno 62 primerov.
Leto prej je bilo teh primerov 29, v letu 2020 so jih obravnavali 65, v letih pred tem pa 47 oz. 42. Letos do konca marca so obravnavali 23 primerov nasilništva.
Po podatkih za lani nasilništvu sledi povzročitev lahke telesne poškodbe, skupno so policisti lani obravnavali 37 tovrstnih primerov, 36 primerov pa je bilo povezanih z grožnjami in prav toliko tudi s prikazovanjem, izdelavo, posestjo in posredovanjem pornografskega gradiva. To kaznivo dejanje je eno redkih, kjer je bilo število obravnavanih primerov lani nižje v primerjavi z letom 2021. Takrat so policisti obravnavali 44 primerov teh kaznivih dejanj, leto prej prav toliko, v letu 2019 pa 50 primerov.
Največ kaznivih dejanj zagrešili 15-letniki
Na GPU navajajo, da so razlogi za nasilna dejanja različni, od potrebe po dominantnosti, lahko so posledica vzgoje ali videnih vzorcev v družinskem okolju, ali pa gre zgolj za dokazovanje in postavljanje pred drugimi. Nezanemarljivi so tudi dejavniki tveganja, kot so alkohol, prepovedane droge, nasilje v družini in podobno.
Po podatkih GPU je bilo lani skupno 384 mladoletnikov, starih med 14 in 18 let, osumljenih kaznivih dejanj, katerih žrtev je bila vsaj ena mladoletna oseba ali otrok. Leto prej je bilo takih osumljenih mladoletnikov 255, v 2020 so jih našteli 416, največ v zadnjih petih letih pa leta 2019, ko jih je bilo 485. Letos do konca marca je bilo medvrstniškega nasilja osumljenih 170 mladih v starosti od 14 do 18 let, med temi jih je bilo največ starih 15 let, skupno 53.
Policisti poudarjajo, da se je potrebno zavedati tudi posledic psihičnega nasilja, kamor spadajo izsiljevanje, zasmehovanje, izključitev, žaljenje in obrekovanje, prav tako posledic spletnega nasilja. "Dogodki nimajo vedno znakov kaznivega dejanja ali prekrška, a vseeno močno prizadenejo žrtev," so opozorili.
Povzročitelji nasilja so mladoletniki obeh spolov, se pa, kot ugotavljajo policisti, prve oblike medvrstniškega nasilja pri mladostnikih začnejo pojavljati že v vrtcih in se nato skozi osnovno in srednjo šolo nadaljujejo in še stopnjujejo.
Pomembna je vloga staršev
"Zaradi tega tu vidimo predvsem večjo vlogo izobraževalnih ustanov v tem, da se aktivnosti usmeri v komunikacijo, sodelovanje, takojšen odziv, zlasti pa na preventivne aktivnosti. Šolstvo mora odreagirati že ob najmanjšem pojavu oziroma sumu nasilja," so zapisali pri policiji, ki lahko, kot dodajajo, v tem delu nudi pomoč v obliki različnega sodelovanja.
Obenem na GPU poudarjajo vlogo staršev. "Takoj, ko prepoznajo nenavadno obnašanje otroka, se morajo z njim pogovoriti. Lažje to storijo starši, ki ves čas komunicirajo z otrokom, se z njim pogovarjajo, jim otrok zaupa in tako jim bo zaupal tudi neprijetno izkušnjo," so zapisali. Ko so še poudarili, je vloga starša, da otrokom stojijo ob strani in jim pomagajo.
Kot so spomnili, so nove dimenzije medvrstniškega nasilja prinesli internet in razširjenost elektronskih naprav, predvsem mobilne telefonije. Tako je lahko žrtev istočasno žrtev neposrednega nasilja, in ko to nasilje nekdo posname in objavi, še posrednega nasilja, ki traja dlje, ker tovrstnih posnetkov skoraj ni mogoče umakniti z interneta, hitrost širjenja pa je nepredstavljiva, opozarjajo na GPU.
Novo na Metroplay: Ajda Rotar Urankar in David Urankar iskreno o zakonu in težki življenjski preizkušnji