Konec slabih razmer? V 2023 nas čakajo obsežne reforme: poglejte, katere

Predsednik vlade Republike Slovenije Robert Golob je v svoji prvi novoletni poslanici napovedal, da bo leto 2023 leto strukturnih reform, s katerimi želi njegova vlada "obvladati vse tiste izzive, ki so se kopičili zadnjih 30 let".

Na portalu N1 so pripravili pregled vseh reform, ki nas čakajo. Preberite, kaj je doslej znanega o načrtih, ki jih ima vlada za leto 2023.

Davčna reforma

"Z davčno reformo bomo iskali nov družbeni dogovor, koliko smo pripravljeni plačati za pokojnine, zdravstvo, dolgotrajno oskrbo …" je dejal minister Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Luka Mesec. Pritrdil je, da se bodo v koaliciji pogovarjali tudi o možnosti dviga prispevkov delavcev, po njegovi oceni pa so tudi prispevki, ki jih plačujejo delodajalci, prenizki.

Minister za finance Klemen Boštjančič je dejal, da bo davčna reforma širša, kot je vlada načrtovala na začetku mandata, in da bi z njo radi naslovili tudi priporočilo OECD za zmanjšanje davčne obremenitve dela. Po njegovem mnenju obstaja prostor za povečanje obdavčitve potrošnje in premoženja.

Zdravstvena reforma

Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan je napovedal, da bo reforma zdravstvenega sistema pripravljena letos, začeti pa bo veljala z januarjem leta 2024. Ključne spremembe bodo po ministrovih napovedih naslednje:

• Dopolnilnega zavarovanja, kakršnega poznamo zdaj, ne bo več. Kaj bo namesto tega, ni znano, dejstvo pa je, da bo treba na drugačen način zbrati približno 600 milijonov evrov na leto.
• Organizacija primarnega zdravstva. Možno naj bi bilo vse, tudi prenos pristojnosti nad zdravstvenimi domovi z občin na državo.
• Obstajala bo stroga ločnica med javnim in zasebnim zdravstvom. "Če želimo okrepiti javni zdravstveni sistem, moramo v javnih zavodih zagotoviti tako dobre možnosti, da bodo zdravniki tam želeli delati popoldne in zvečer in da ne bo nikomur prišlo na pamet, da bi moral po dodatni zaslužek k zasebniku," je minister poudaril v nedavnem intervjuju za Mladino.
• Opredeljeno bo, koliko morajo zdravniki narediti v rednem delovnem času.
• Spremenjena bo organizacija urgenc, nujne medicinske pomoči in dežurnih ambulant. Kako točno, ni znano, je pa minister zagotovil, da bojazni o slabšem dostopu do storitev niso upravičene.

Pokojninska reforma

Mesec namerava zmanjšati razlike med pokojninami ter nasloviti tudi neenakost v trajanju upokojitve. To je razumeti, kot da bi bile pokojnine, vsaj pri tistih, ki so prejemali nizke plače, bližje zneskom njihovih nekdanjih plač, kot so zdaj, vendar bi se nato vsakoletno uskladile za manjši odstotek, kot se zdaj. Povedano drugače: njihova rast bi zaostajala za vsakoletno rastjo plač oziroma cen v državi.

Mesec je poudaril, da želi ministrstvo pri pokojninski reformi odpreti široko javno razpravo in poiskati najširši kompromis. Možno je, da bo rezultat te razprave tudi postopno podaljševanje podaljšanje delovne dobe, a temu nasprotujeta tako on osebno kot Levica, navaja N1.

Bilanco pokojninske blagajne bi Mesec popravlja s hitrejšim zaposlovanjem mladih in ukrepi za zmanjšanje predčasnega upokojevanja.

Dolgotrajna oskrba

Vsebinske spremembe, ki naj bi jih prinesla reforma, naj bi državljani čutili predvsem v obljubljenem razvoju oskrbe na domu. Pričakovati je tudi strožje opredeljen postopek za pridobivanje pravic in dodatne pravice, kot so e-oskrba ter storitve za krepitev samostojnosti.

Hkrati z vsebinskimi spremembami bi vlada zagotovila tudi sistemski vir za dodatno javno financiranje dolgotrajne oskrbe. Nekaj let naj bi zagotavljali denar iz državnega proračuna, leta 2025 pa bi državni zbor sprejel nov zakon o obveznem prispevku za zavarovanje za dolgotrajno oskrbo. V koaliciji so omenjali tudi možnost zagotovitve denarja za dolgotrajno oskrbe iz davka na premoženje.

Nihče do zdaj pa še ni povedal, kolikšen bi bil obvezni prispevek, ki bi ga morali plačevati, če bi se pristojni odločili iti po tej poti.

Plače v javnem sektorju

Iz dosedanjih izjav ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik je po poročanju portala N1 pričakovati, da bo nov sistem prinesel:

• izenačitev najnižje osnovne plače z minimalno plačo, kar bi pomenilo predvsem, da bi se najslabše plačanim bolj poznala napredovanja. Zdaj je prvih 24 od 65 plačnih razredov pod zneskom minimalne plače (1074 evrov bruto mesečno), res pa je, da v prvih devetih razredih ni nikogar.
• Močno se bodo povišale najvišje plače v javnem sektorju. Ajanović Hovnik je večkrat kot problem izpostavila, da je bilo nekoč razmerje med minimalno in premierjevo plačo ena proti 10,5, zdaj pa je ena proti pet. Najvišji plačni razred trenutno prinaša 5663 evrov osnovne mesečne bruto plače.
• Nastali bodo ločeni plačni stebri za različne poklicne dejavnosti. To pomeni zmanjšanje oziroma odpravo primerjave med dejavnostmi, na kateri temelji sedanji enoten plačni sistem. Zato nekateri napoved ločenih stebrov vidijo kot razgradnjo enotnega sistema in posredno napoved eksplozije izdatkov za plače javnih uslužbencev.
• Posebna rešitev za plačno skupino J. Ta skupina izstopa zato, ker lahko napreduje manjkrat kot ostali javni uslužbenci.

Stanovanjska politika

Država se bo trudila zagotoviti reden pritok javnega denarja. To bi lahko bila poceni posojila, na primer 100 milijonov evrov na leto, ob enoodstotni obrestni meri in 30-letnem roku vračila, razmišljajo v ekipi, ki bo pristojna za stanovanjsko politiko.

Zavzemajo se tudi za ustanovitev sklada za razvoj zemljišč za stanovanjsko gradnjo, je za N1 dejal Mesec. "Ko bi se izvajalci ali občine odločili, da bodo nekje gradili, bi imel ta sklad nalogo, da v roku pol leta pripravi vse, da se tam lahko investicija izvede," je pojasnil.

Nato bi lahko vsako leto zagotovili okrog dvatisoč novih javnih najemnih stanovanj, je še dodal. Namen je, da se z zadostnim številom javnih najemnih stanovanj vpliva na nepremičninski trg in se na tak način posredno znižajo najemnine za zasebna stanovanja. Želijo pa tudi povečati moč najemnikov v razmerjih z najemodajalci.

Sistem plač v gospodarstvu

Glavni namen je dvig vseh osnovnih plač nad znesek minimalne plače. Prav tako je pričakovati več manjših spremembah delovnopravne zakonodaje. Mesec predlaga, da bi 30-urni delovnik lahko štel kot polni delovni čas, ter predlog določb, po katerih bi delavci dobili možnost, da delodajalcu predlagajo ugodnejšo obliko zaposlitve in fleksibilnejši delovni čas. "Lahko bi šlo na primer za delo od doma ali da delavcu ni treba biti na delu ob točno določeni uri. Oblika fleksibilnosti je tudi skrajšan delovni čas, če se oba strinjata," je pojasnil in poudaril, da bo delodajalec sicer lahko zavrnil delavčev predlog, a bo moral vsaj zelo jasno odgovoriti, zakaj ga ne sprejema.

Reforma socialnih transferjev

Minister za delo je napovedal, da želi zmanjšati revščino tistih, ki so odvisni od socialnih pomoči predvsem z boljšim in pogostejšim izračunavanjem življenjskih stroškov. "Transferje in nadomestila je treba prilagoditi dejanskim potrebam gospodinjstev," je zatrdil.

Olajšali bi pridobitev nekaterih transferjev, izboljšali informiranje ljudi o njihovih pravicah ter zmanjšali "zbirokratiziranost" postopkov pridobivanja pravic. Obljubil je reformo socialnega dela, ki bo temeljila na kadrovski okrepiti centrov za socialno delo.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču