Konec slabih razmer v zdravstvu? Robert Golob napovedal temeljito reformo

Predsednik vlade Robert Golob je v odgovoru na poslansko vprašanje vodje poslanske skupine Jožefa Horvata napovedal temeljito reformo zdravstvenega sistema z letom 2024, pri čemer računa tudi na tvorno sodelovanje vseh poslanskih skupin. Minister za zdravje Danijel Bešič Loredan ima po Golobovih besedah njegovo stoodstotno podporo.

Poslanec NSi Jožef Horvat, ki od vstopa Janeza Ciglerja Kralja v tekmo za predsednika republike znova opravlja funkcijo vodje poslanske skupine NSi, je predsedniku vlade zastavil poslansko vprašanje v zvezi z vzpostavitvijo vsem dostopnega javnega zdravstva.

"Zdravje je naše največje bogastvo, slovenski zdravstveni sistem pa ima že preveč let hude zdravstvene težave," je dejal Horvat.

Horvat je dejal, da gre za osrednjo temo programa NSi, pri kateri si v dobro slovenskih bolnikov želijo državotvornega sodelovanja večjega dela politike. Zanimalo ga je, na kakšen način namerava koalicija slovenskim bolnikom v čim krajšem času omogočiti pravočasno, dostopno in kakovostno zdravstveno oskrbo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja in na ta način vzpostaviti vsem dostopno javno zdravstvo ter kateri koraki so bili narejeni v smeri merjenja kakovosti izvedenih zdravstvenih storitev.

Skrajšanje čakalnih vrst

Golob se strinja, da je zdravstveni sistem potreben temeljite prenove. Stvari, ki so jih v zvezi s tem že izpeljali, so po njegovih besedah koncentrirane v interventnem zakonu na področju zdravstva. Bistvo zakona je, da denar sledi bolniku, pri čakalnih vrstah pa želijo vedeti, kdo je tisti, ki dejansko opravlja storitve in kje jih opravlja, pravi.

V ta namen so namenili dodatnih 200 milijonov evrov. Drugi enako pomemben vidik pa je zakon o nalezljivih boleznih, s katerim želijo zagotoviti, da zdravstveni sistem kljub covidu deluje enako kakovostno, pravi Golob.

Ključna ukrepa za skrajšanje čakalnih vrst sta digitalizacija in informatizacija. Golob pravi, da imamo v čakalnih vrstah cel kup ljudi in storitev, ki so že bile opravljene ali pa niso več potrebne, takšnih vnosov je bilo le v zadnjem mesecu 23.000. S tem ko bodo prečistili čakalne sezname, bodo lahko začeli naslavljati bolnike, ki res čakajo. "To je prvi korak, ne pravim, da je edini," pravi Golob.

S plačilom za dodatne storitve pa želijo poskrbeti za to, da lahko zdravniki v javnem sektorju pod enakimi pogoji kot pri zasebnikih opravljajo dodatno delo znotraj matičnih javnih ustanov, pravi Golob. Spomnil je, da bo interventni zakon, ki je začel veljati septembra, veljal 18 mesecev, do leta 2024, ko bodo izpeljali temeljito reformo zdravstvenega sistema. Tega pa da bodo sproti dopolnjevali, zatrjuje Golob, pri čemer pa verjame v tvorno sodelovanje z vsemi poslanskimi skupinami.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah