Tako stavba kopališča kot okolica sta bili v primerjavi z danes skoraj neprepoznavni.
Na mestu, kjer že od leta 1929 stoji znamenito ljubljansko kopališče Ilirija, trenutno poteka obsežna prenova - nastaja večji športni center, ki naj bi svoja vrata odprl na začetku prihodnjega leta. V Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije pa so medtem delili starejšo fotografijo, ki prikazuje, kako je bilo kopališče z okolico videti v začetku šestdesetih let 20. stoletja.
"Pogled na fotografiji nam kaže kopališče Ilirijo, ki je trenutno v faze velike prenove, zraven pa park Tivoli s Cekinovim gradom v ozadju ter obvozno cesto, ki je bila potrebna, zaradi urejanja cestnega podvoza oz. železniškega nadvoza na Celovški cesti," je zapisano na Facebooku Muzeja novejše in sodobne zgodovine Slovenije.
Na območju nekoč potekal ljubljanski velesejem
Ob tem so pojasnili, da je Celovška cesta ena najdaljših cest v Ljubljani in hkrati ena glavnih vpadnic v prestolnico. "Ime je dobila po mestu Celovec, saj je iz Ljubljane proti Gorenjski tekla stara trgovska pot, ki se je nadaljevala v smeri Celovca. Ime ceste se sicer v nemški različici pojavi že v 18. stoletju," so pojasnili.
Tako bo videti prenovljeni športni center Ilirija.
Navedli so še več zgodovinskih dejstev in med drugim spomnili, da so na območju med parkom Tivoli, Celovško cesto in kopališčem Ilirijo v dvajsetih letih prejšnjega stoletja postavili Ljubljanski velesejem, ki je bil nato v petdesetih iz Šiške prestavljen v na novo zgrajeno Gospodarsko razstavišče.
V šestdesetih tam "zrasli" prvi semaforji
Ker je železniški promet postajal vse bolj zgoščen, so morali v tistem obdobju urediti tudi podvoz pod železniško progo. "V šestdesetih letih so tako poleg podvoza v Šiški uredili tudi podvoz na Dunajski cesti in kmalu na obe cesti postavili prve semaforje," so zapisali.
Prenova znamenitega ljubljanskega kopališča.
"Celovško cesto so v naslednjih letih širili, dograjevali, prenavljali v skladu s smernicami razvoja mesta Ljubljana in gradnje cestnega obroča okoli Ljubljane," so zaključili. Fotografijo, ki so jo objavili, je v začetku šestdesetih let posnel Svetozar Guček.
