To bi se lahko zgodilo do leta 2100.
Ob uresničitvi pesimističnih napovedi podnebnih sprememb bi lahko do leta 2100 morje v Sloveniji poplavilo 1200 hektarjev površin, Koper in Izola pa bi spet postala otoka. Kako bi pred takšnim scenarijem zaščitili obalni pas, naj bi določila strategija, za katero strokovne podlage so predstavili v Portorožu.
Strokovne podlage za strategijo zaščite obalnega pasu je po naročilu Direkcije RS za vode pripravil Inštitut za vodarstvo. Naloga je bila izdelana že pred enim letom, a doslej še ni bila predstavljena javnosti.
Predstavitev sta organizirala Fakulteta za pomorstvo in promet ter Javni zavod za spodbujanje podjetništva in razvojne projekte občine Izola. Kot je poudaril profesor z omenjene portoroške fakultete Vlado Malačič, so dokument pridobili šele po posredovanju informacijskega pooblaščenca. Po besedah Iztoka Škerliča iz izolskega zavoda je treba z razpravo začeti že zdaj, če želimo pridobiti evropska sredstva v prihodnji finančni perspektivi 2028-2034.
Študijo so izdelali na podlagi treh pesimističnih scenarijev, ki jih omenja zadnje poročilo Medvladnega foruma za podnebne spremembe (IPCC), je pojasnil direktor zasebnega Inštituta za vodarstvo Primož Banovec. Po teh napovedih bi se povprečna morska gladina do leta 2100 v primerjavi s povprečjem iz obdobja 1986-2005 zvišala za 40, 61 oziroma 110 centimetrov.
Kaj bi se zgodilo v najhujšem scenariju?
V najhujšem obravnavanem primeru bi v Sloveniji ostalo pod vodo 1200 hektarjev površin, od tega največ v okolici Sečovelj, na primer celotne soline in letališče. Morje bi zalilo tudi koprsko Bonifiko in nižje ležeče dele Izole, tako da bi stari mestni jedri spet stali na otokih. Po podatkih, ki so jih avtorji naloge pridobili iz informacijskega sistema Krpan, bi s tem nastalo za več kot 300 milijonov evrov škode.
Za zaščito pred uresničitvijo teh groženj predlagajo 72 raznovrstnih in za zdaj zelo na splošno opredeljenih ukrepov. Gre tako za gradbene posege kot za druge izboljšave, na primer podelitev predkupne pravice državi za nepremičnine na ogroženih območjih.
Vrednost vseh ukrepov je ocenjena na dve milijardi evrov. Kot je poudaril Banovec, bi si stroške razdelilo več generacij. Med potrebnimi naložbami je izpostavil prilagoditev kanalizacijskega sistema. Za to bi potrebovali približno 100 milijonov evrov. Obalne občine same ne bodo zmogle zagotoviti teh sredstev, je še ocenil. Kot je ponazoril Malačič, bi morala občina Koper v ukrepe vložiti pet letnih proračunov, občina Piran pa kar sedem.
Gabriel Mezang Nkodo iz direktorata za kohezijo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj je ocenil, da pri pridobivanju evropskih sredstev za sofinanciranje ukrepov ne bi smeli imeti težav. Pred sprejetjem strategije bo sicer potrebnega še veliko dela in zelo pomembno bo sodelovanje javnosti, je poudaril Aleš Bizjak iz direktorata za vode in investicije na ministrstvu za naravne vire in prostor. V okoljskem poročilu so bili vsi predlogi ocenjeni za sprejemljive ob izvedbi omilitvenih ukrepov, je povedala biologinja Lea Pačnik.
Za učinkovit prostorski razvoj na območjih dvigovanja morske gladine je treba jasno opredeliti pristojnosti občin in države, je dejal pravnik Marko Starman. Po njegovem mnenju bi si obalno območje zaslužilo posebno pravno ureditev, saj se potrebni ukrepi in s tem povezani stroški bistveno razlikujejo od drugih delov države. Po mnenju Jerneje Penca iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper je dvigovanje morske gladine tudi družbeni problem, zaradi tega pa je treba ukrepati postopno, celovito in sodelovalno.
Andrej Kryžanovski z ljubljanske fakultete za gradbeništvo je predlagal dopolnitev strategije z ukrepi v morju, kot je na primer postavitev podvodnih grebenov. Ob zaključku predstavitve je Malačič predlagal ustanovitev regionalnega telesa, ki naj prevzame koordinacijo bodočih postopkov za načrtovanje protipoplavnih ukrepov.
