V Sloveniji jih je v izobilju, a njihova kulturna vrednost je velikokrat spregledala

Predsednik gibanja za ohranjanje in uveljavljanje slovenske kulturne in naravne dediščine Kultura-Natura Slovenija Mežek je še povedal, da nameravajo pobudo za vpis kozolca na Unescov seznam uradno zagnati na srečanju v Rutu nad Baško grapo, kjer se je že leta 1996 začelo vseslovensko gibanje Ohranimo slovenski kozolec. Datum srečanja še ni znan.

Pobudniki vpisa kozolca na Unescov seznam so že v stiku z različnimi strokovnjaki, pa tudi z ministrstvom za kulturo in njegovim direktoratom za kulturno dediščino. Pri slednjih dveh so se po besedah Mežka pred približno 20 let že ukvarjali s pobudo za vpis kozolca na Unescov seznam, a je to iz njemu neznanih razlogov zamrlo.

Podporniki slovenskega kozolca nameravajo poleg tega zagnati akcijo za obnovitev toplarja v Rutu nad Baško grapo s predstavitvijo te arhitekture, je še povedal Mežek.

Projekt Slovenski kozolec se je začel leta 1993 ob izidu dokumentarne fotomonografije Slovenski kozolec fotografa Jake Čopa in etnologa Toneta Cevca. Naslednjo leto je nastala istoimenska razstava arhitekta Borana Hrelje, ki je zgodbo knjige ponovil v arhitekturnih maketah. Razstava je od takrat prepotovala Slovenijo in Evropo, na ogled pa je bila tudi v ZDA.

V prostorih Slovenske matice, kjer danes predstavljajo projekt, bo razstava na ogled že stoštiridesetič. Danes jo spremlja tudi predavanje Boruta Juvanca z naslovom Kozolec, spomenik slovenske arhitekture.

Projekt Slovenski kozolec si sloganom Ohranimo slovenski kozolec na najrazličnejše načine prizadeva opozoriti na nujo sistemske zaščite, raziskave, ovrednotenja in smiselnega ohranjanja pomnika stavbarstva, tesarskega znanja ter poltisočletnih tradicij.

Novo na Metroplay: Nuša Lesar o najlepšem letu svojega življenja, materinstvu in delu voditeljice