Kulturna dediščina Slovencev na varnem: Unesco zaščitil slovensko čebelarstvo in lipicance

Medvladni odbor za varovanje nesnovne kulturne dediščine je na zasedanju v Rabatu na Unescov reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva vpisal čebelarstvo v Sloveniji in tradicije reje lipicancev. Nominacijo z naslovom Čebelarstvo v Sloveniji, način življenja in Projekt priprave večnacionalne nominacije, ki povezuje osem državj e vodilo ministrstvo za kulturo.

Kot so zapisali na ministrstvu, nominacija slovenskega čebelarstva dokazuje bogastvo čebelarske dediščine, njeno dolgo zgodovino in tradicionalne izraze, kot tudi razširjenost veščin, znanj in praks, ki se prenašajo iz roda v rod. S svojo nepremično in premično dediščino je čebelarstvo močno vpeto v slovenski prostor, v sodobnem času ga zaznamuje tudi čebelarstvo v urbanem okolju, uspešno pa se usmerja tudi v apiterapijo in apiturizem.

Ocenjevalci nominacijo označili kot dober primer

Nominacija je temeljila na enotah nesnovne kulturne dediščine, ki so bile med letoma 2018 in 2020 vpisane na seznam registriranih enot nesnovne dediščine, in sicer čebelarstvo, poslikava panjskih končnic, prevozno čebelarstvo, izdelovanje panjev in čebelnjakov, vzreja čebeljih matic kranjske čebele, apiterapija, izdelovanje malih kruhkov in lesenih modelov ter lectarstvo.

Pri pripravi nominacije so sodelovali strokovnjaki iz Slovenskega etnografskega muzeja, Čebelarskega muzeja iz Radovljice in Čebelarske zveze Slovenije.

Nominacija je prejela pozitivno oceno ocenjevalnega telesa, ki jo je v svojem poročilu označilo kot primer dobro pripravljene nominacije, ter izpostavilo povezave med nesnovno dediščino in okoljsko trajnostjo.

Povezalo se je osem držav

Nominacija tradicije reje lipicancev je povezala Avstrijo, Bosno in Hercegovino, Hrvaško, Italijo, Madžarsko, Romunijo, Slovaško in Slovenijo. Lipicanci imajo že stoletja simbolno vlogo v vseh osmih državah in še danes predstavljajo številne skupnosti. Njihov simbolni pomen se prenaša skozi ustno izročilo in ljudske pesmi ter priča o tesni čustveni povezanosti med človekom in konjem.

Kot so sporočili z ministrstva za kulturo, je pripravo nominacije ministrstvo vodilo v sodelovanju s predstavniki Kobilarne Lipica in Slovenskega etnografskega muzeja. Večletno delo je na ministrstvu vodila Špela Spanžel, v. d. generalnega direktorja direktorata za kulturno dediščino.

Slovenija je imela doslej na reprezentativnem seznamu nesnovne kulturne dediščine vpisane štiri enote - Škofjeloški pasijon, Obhode kurentov, Klekljanje čipk v Sloveniji ter Veščine, znanje in tehnike suhozidne gradnje kot del večnacionalnega vpisa. 

Novo na Metroplay: Jan Plestenjak iskreno o enem najbolj čustvenih trenutkov njegove glasbene kariere