Lahko gradbeniki odklonijo delo, če so temperature previsoke?

Bliža se nov vročinski val, temperature bodo narasle čez 30 stopinj Celzija. Je takrat delo na prostem še humano?

"Glavoboli, zagorela koža in stalna utrujenost," tako svoje počutje opiše delavec na gradbišču, 52-letni Branko. Dela na strehah različnih objektov, je krovec.

"Najtežje je poleti. Ne glede na to, koliko stopinj je zunaj, moram na streho in delati," pove. Poudari, da na strehi ni vroče zgolj zaradi visokih temperatur, temveč vročino oddaja tudi pločevina, s katero dela.

Ker se bliža vročinski val, ki bo krepko presegel 30 stopinj Celzija, smo preverili, kolikšna je najvišja dovoljena temperatura, ko delavci na prostem še morajo delati.

https://www.metropolitan.si/novice/slovenija/nov-vrocinski-val-na-vidiku-kdaj-bo-nevzdrzno-vroce/

Maksimalna temperatura, ko je delo še humano

Pravilnik o zahtevah za zagotavljanje varnosti in zdravja delavcev na delovnih mestih med drugim (v 25. členu) določa, da mora delodajalec zagotoviti, da temperatura zraka v delovnih prostorih med delovnim časom ustreza biološkim potrebam delavcev glede na naravo dela in na fizične obremenitve, razen v hladilnicah, kjer se upoštevajo kriteriji za delo v mrazu.

Omenjeni pravilnik konkretneje določa, da temperatura zraka v delovnih prostorih ne sme presegati 28 stopinj Celzija, razen v tako imenovanih ‘vročih delovnih prostorih’, kjer so temperature povečane zaradi delovne opreme (na primer peči), ki jo uporablja delodajalec pri izvajanju delovnega procesa.

Ko se v delovnih prostorih pojavljajo temperature, višje od 28 stopinj Celzija, tudi če je to samo občasno, predvsem kot posledica povečanih zunanjih temperatur, mora delodajalec zagotavljati delavcem ustrezno toplotno udobje ter sprejemati potrebne ukrepe.

Delo na prostem

Delovna mesta na prostem pravilnik obravnava posebej, in sicer v 93. in 94. členu, ki določata, da mora delodajalec, če delavci delajo na prostem, delovna mesta urediti tako, da:

so delavci zavarovani pred neugodnimi vremenskimi vplivi;
delavci niso izpostavljeni škodljivemu hrupu, vibracijam, plinom, hlapom ali prahu;
delavci v primeru nevarnosti lahko hitro zapustijo svoja delovna mesta in se umaknejo na varno področje;
je delavcem, ki se med delom poškodujejo ali naglo obolijo, zagotovljena hitra prva pomoč in reševanje;
delavci pri delu ali med hojo ne morejo zdrsniti ali pasti.

Glede stalnih delovnih mest je določeno tudi, da mora delodajalec stalna delovna mesta na prostem v okviru tehnoloških možnosti urediti tako, da delavcem zagotovi:

varovanje pred vremenskimi vplivi;
varovanje pred škodljivim hrupom, vibracijami, plini, parami, meglo ali prahom;
varovanje pred padci v globino in na ravnem;
možnost sedenja v bližini delovnih mest, če to dopušča delovni proces.

Kakšni so začasni ukrepi, ki lahko stopijo v veljavo?

Delodajalec lahko uvede začasne ukrepe, ki veljajo le v času prekoračenih najvišjih dovoljenih temperatur, na primer:

prerazporeditev delovnega časa,
krajši delovni čas,
pogostejši in daljši odmori med delovnim časom,
ponudba ustreznih osvežilnih brezalkoholnih napitkov,
zmanjšanje intenzivnosti dela in podobno.

Skrajni ukrep je lahko tudi prekinitev delovnega procesa, seveda pa se lahko odloči tudi za dolgoročnejše tehnične ukrepe v obliki dodatnih klimatskih in prezračevalnih naprav, če drugih ukrepov na primer zaradi narave delovnega procesa ne more vpeljati, poroča portal Maribor24.

Večina prijav o nehumanih razmerah iz pisarn

Visokim temperaturam so vsekakor najpogosteje izpostavljeni delavci, ki delajo na prostem in v vročih proizvodnih prostorih, čeprav pa se večina prijav (vsaj v zadnjem obdobju, čeprav so prijave zgolj posamične) nanaša na delo v pisarnah.

Delavci, to so ukrepi, ki jih lahko sprejmete sami

Inšpektorat za delo glede povišanih temperatur na delovnih mestih sicer za Maribor24 predlaga delavcem tudi naslednje ukrepe:

pri uporabi klimatskih naprav priporočajo, da temperatura zraka v delovnem prostoru ne bi bila za več kot 7 stopinj Celzija nižja od zunanje temperature;
popijete lahko do tri litre brezalkoholnih pijač, priporočajo vodo;
oblecite se v lahka in zračna oblačila;
seznanite se z zdravstvenimi simptomi, ki so značilni, ko je človeški organizem izpostavljen previsokim temperaturam;
izogibajte se slani prehrani in začimbam;
najbolj učinkoviti so kratki in pogosti premori v ohlajenih prostorih, temperatura katerih pa ne sme biti tako nizka, da bi bilo zaradi nagle temperaturne spremembe ogroženo zdravje;
ne pijte alkoholnih pijač;
najbolj zahtevna dela opravite zgodaj zjutraj, ko je zunanja temperatura še nizka;
če delate v ekstremno visokih temperaturah, vedno delajte v paru zaradi morebitnega nudenja medsebojne pomoči.

Lahko delavec delo odkloni?

Z inšpektorata za delo so za Maribor24 še opozorili, da Zakon o varnosti in zdravju pri delu daje delavcu tudi pravico odkloniti delo, če mu grozi neposredna nevarnost za življenje in zdravje, ker delodajalec ni izvedel predpisanih varnostnih ukrepov, ter zahtevati, da se nevarnost odpravi.

Vsak primer odklonitve dela iz navedenega razloga je treba ustrezno obravnavati. Inšpektorat ocenjuje, da občasno (zlasti poletno) zvišanje temperature v delovnih prostorih tudi več kot 28 stopinj Celzija v večini primerov ne predstavlja neposrednega ogrožanja zdravja in življenja delavca, vsekakor pa lahko določena tveganja predstavlja na primer kroničnim bolnikom.

https://www.metropolitan.si/novice/gradbenistvo-kot-ena-redkih-panog-kljubuje-virusu/