V nesreči so umrli trije ljudje.
Vzrok za nedeljsko nesrečo manjšega letala pri Gančanih v Prekmurju, v kateri so umrli pilot in dva potnika, še ni znan. Predsednik Letalskega centra Maribor Viljem Kolar je svojcem in znancem žrtev izrazil sožalje. Kot je dejal na novinarski konferenci, je bilo letalo redno servisirano in je veljalo za tehnično brezhibno.
Po Kolarjevih besedah je letalo tipa Cessna 172, ki je bilo registrirano in vzdrževano skladno z zakonodajo, veljalo za tehnično brezhibno. Bilo je redno servisirano, v zadnjem obdobju pa ni bilo zaznati težav, ki bi lahko vplivale na varnost letenja. Pilot je imel veljavno licenco PPL (Private Pilot License), pridobljeno leta 2019, ter veljavno zdravniško spričevalo.
Kolar je pojasnil, da je letalo vzletelo z mariborskega letališča v ugodnih vremenskih pogojih za vizualno letenje. Pilot je prijavil polet s tremi osebami na krovu, kar je skladno z zmogljivostjo letala. Vse uradne evidence in podatki o letu pa so tudi na voljo pristojnim organom, je dejal.
Letalo ni imelo črne skrinjice
Vzrok nesreče po njegovih besedah ostaja neznan. "O vzrokih ne moremo govoriti. Ali je šlo za človeško napako, vremenske razmere ali kaj tretjega, bodo ugotovili pristojni organi. Pilot ni javil nobenega postopka v sili, kar otežuje razumevanje dogodka," je povedal. Letalo ni opremljeno s črno skrinjico, zato bo preiskava temeljila na drugih razpoložljivih podatkih.
Glede vremenskih razmer na območju nesreče, kjer je bila megla, je Kolar izpostavil, da vizualni piloti (VFR) ne smejo leteti v pogojih, kot so megla ali oblaki, saj morajo vzdrževati vizualni stik s terenom. Ali so prav razmere prispevale k nesreči, bodo ugotovili preiskovalci, je še povedal. Policija, kriminalisti, letalski inšpektorji ter drugi pristojni organi medtem nadaljujejo preiskavo. Letalski center Maribor pa ostaja v stiku s preiskovalci in bo sodeloval pri pojasnjevanju okoliščin dogodka, je še napovedal.
Novo na Metroplay: "Prebivalec Sardinije in prebivalec Ljubljane se razlikujeta v tisoče stvareh" | Leon Bedrač, 3. del