Ma.Po. | 15. 2. 2024, 07:00
Najlepša stavba v Ljubljani je delo ženske roke: jo poznate in ali veste, kaj nam sporoča?
Tisto, kar dela to stavbo izjemno, so poslikave, ki v sebi nosijo veliko simbolike.
Lepotica z Miklošičeve ulice 8 med turisti neredko ostane prezrta, saj ni del strogega središča slovenske prestolnice. A le streljaj od znamenitega Prešernovega spomenika, kjer se prav vsi ustavijo, se v nebo dviguje barvita hiša, ki ji ni para daleč naokrog.
Dunajčanka, ki jo je s Slovencem združila umetnost
Slikarka in oblikovalka Helena Kottler Vurnik (1882-1962) je bila rojena na Dunaju. Po poroki s slovenskim arhitektom Ivanom Vurnikom (1884-1971) — ta je bil poleg Jožeta Plečnika in Maksa Fabianija eden od začetnikov slovenske arhitekture — se je preselila v Radovljico. Za razliko od svojih dveh poklicnih kolegov Plečnika In Fabianija, ki sta živela večji del samsko, asketsko življenje, je bilo Vurnikovo življenje družinsko in precej burno.
View this post on Instagram
Helena in Ivan sta bila umetnosti popolnoma predana, z njo pa je slovenski arhitekt našel svojo sorodno dušo, enako je veljalo tudi za Heleno. Par je ustvarjal v času secesije in ekspresionizma, v 20. letih 20. stoletja sta bila skupaj začetnika narodnega sloga v slovenski arhitekturi in umetnosti.
Življenje Helene Vurnik in njeno samostojno delo je še danes precej slab raziskano. A eno je gotovo - Vurnikova hiša nasproti Hotela Union na Miklošičevi 8, ne bi bila nič posebnega, če jo ne bi poslikala prav ona. Kljub svojim stotim letom, je stavba zaradi njenih risb in ornamentov še vedno energična in živahna, skoraj fantazijska. Veliko ljudi se strinja, da je to najbolj vesela hiša v Ljubljani, saj jih vsakič, ko gredo mimo nje, osreči in navda z občutkom veselja.
Barve slovenske zastave
Stavba je nastajala v letih 1921 in 1922, ko se je Slovenija po prvi svetovni vojni rešila iz oklepa Avstro-Ogrske in je zaživela v Kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev. Vurnik je želel vzpostaviti arhitekturo, ki bo razpoznavno slovenska in v duhu te ideje se je lotil ustvarjanja sedeža banke Zadružne zveze na Miklošičevi. Helena Vurnik je za poslikavo fasade uporabila rdečo, belo in modro barvo, ki jim je dodala zlato barvo. Poleg tega je kot motiv na zunanji strani stavbe uporabila nagelj, slovenski cvet, kakršnega najdemo na naših ljudskih vezeninah.
Slovenski narodni slog je pomagala graditi umetnica, ki ni bila slovenskega rodu.
Ivan Vurnik si je vse življenje prizadeval, da bi nekaj ustvaril za svoj narod. "Zakaj ne bi zmogli Slovenci s svojim znanjem biti enakovredni ali boljši od tujih narodov," je bilo njegov način razmišlanja, ki je postal in bil zelo blizu tudi Heleni.
Zanimiva notranjost
Barvito poslikana je tudi notranjost stavbe, kjer prav tako najdemo različne zanimive detajle. Na stenskih poslikavah Helene Vurnik med drugim vidimo vinsko trto in slovenska polja, medtem ko so leseni pulti okrašeni z barvitimi geometrijskimi liki. Skozi orientalski prehod vodijo spiralne stopnice v prvo nadstropje stanovanjskega dela palače.
View this post on Instagram
Vendar sama notranjost Vurnikove hiše ni odprta za turistične oglede, v njej pa ima svoje prostore Okrajno sodišče v Ljubljani – Zemljiška knjiga. Zunanjim obiskovalcem ogled dovolijo le na posebno prošnjo, a če le dobite priložnost, pokukajte za zunanjimi zidovi pravljične ljubljanske hiše.
Slovenska ikonografija Helene Vurnik - dekle z avbo.
Čeprav sta Ivan in Helena Vurnik svoje umetniško ustvarjanje posvetila slovenskemu narodu in kulturi, jima Slovenija vrsto let ni izkazovala ustreznega priznanja. Za seboj sta pustila čudovite palače, slike, vezenine na mašnih plaščih in mozaike. Pri slednjih kar težko ločimo kaj je kateri od njiju ustvaril. Kljub umetniški enakovrednosti in tehtnosti njenega dela, Helena Vurnik do danes umetniško ostaja v moževi senci.
Po ženini smrti se je Ivan Vurnik, takrat star skoraj 80 let, poročil s svojo mladostno simpatijo Mileno Perušek. Umrl je v Radovljici, star 87 let. V mavzoleju, ki ga je po koncu druge svetovne vojne v Radovljici postavil Ivan, je med drugim tudi Helenin mozaik Kristusa v podobi njunega sina Nika. Ta je leta 1942 kot aktivist OF pri 19 letih pred Moderno galerijo, na začetku ljubljanskega parka Tivoli, padel pod streli italijanskih vojakov.
Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču
