Medtem ko se naokrog dvigajo elitne stavbe in sodobna nakupovalna središča, podhod, ki vodi celo do ene najprestižnejših novih sosesk, deluje kot prizorišče iz grozljivke.
Nekoč so mestni podhodi predstavljali pomembne povezovalne točke in omogočali varen prehod pešcev čez prometne ceste. Nekateri med njimi so povezovali trge, ulice, življenje. Danes pa v njih prevladuje vonj po postani vlagi, urinu, številni med njimi dajejo vtis zapuščenosti, zanemarjenosti in celo nevarnosti.
Prebivalci in davkoplačevalci se sprašujemo, zakaj so podhodi postali sinonim za umazanijo, vandalizem in socialne probleme? Kdo je dovolil, da so se spremenili v temačne labirinte sredi Ljubljane, ki se jim ljudje raje izognejo?
Razpad sistema
V podhodu, le korak stran od bleščeče nove Aleje, omet odpada v kosih, razbite ploščice, ugasnjene in polomljene svetilke, po tleh sledovi bruhanja, smeti in celo ostanki pogorišča. Naokrog ležijo razbite steklenice, med njimi se zatikajo plastične vrečke, stopnice ponekod ukrivljene, kot bi se pod težo časa in zanemarjenosti počasi vdajale same vase.
Pešcev sredi dneva v pohodu v Šiški skoraj ni. Tisti, ki se opogumijo in se spustijo v temačno globino, ga prečkajo s precej hitrim in tesnobnim korakom. Ljubljana, najlepše mesto? V tem primeru prej prizorišče propadanja sredi mesta, ki raste v višino, medtem ko pod njim ostaja srhljiva tema.
Podhod — ogledalo družbe
Eden izmed glavnih razlogov za degradacijo ljubljanskih podhodov je prav gotovo pomanjkanje rednega vzdrževanja. Mestne oblasti v katerem od zanemarjenih ljubljanskih podhodov (teh ni malo) sicer občasno izvedejo kakšno sanacijo, denimo popravijo tekoče stopnice (občasno jih opazimo v podhodu Ajdovščina) ali zamenjajo pregorelo svetilko.
Vendar vzdrževanje več kot očitno poteka v premajhnem obsegu ali le na izbranih lokacijah, zaradi česar vse skupaj deluje kot začasni obliž na globoko rano – rešitev, ki ne traja prav dolgo.
Rešitve so!
Podhodi imajo potencial, da ponovno postanejo funkcionalen del mesta. Potrebne pa je več skrbi zanje. Z malo domišljije in veliko volje bi se ti zapuščeni prostori lahko preobrazili v ulične galerije. Ponekod mestne podhode uporabljajo tudi za pop-up tržnice, na katerih lokalni ustvarjalci, oblikovalci ali rokodelci prodajajo svoje izdelke. Zgolj ideja, ki bi lahko oživela te zapostavljene, srhljive kotičke in jih spremenila v dinamična, živahna središča, namenjena prebivalcem.
Vprašanje pa je, ali ima Ljubljana dovolj vizije in volje, da svoje podzemne sence spremeni v svetle točke mesta. Ali pa se jim bomo še naprej izogibali in se pritoževali nad stanjem. Priložnost je tu, tik pod našimi nogami. Vse, kar potrebujemo, je nekdo, ki jo bo pripravljen izkoristiti.
