Koristna aplikacija: preverite, na katerih koncih Ljubljane je najbolj peklensko vroče

Katera območja v Ljubljani se ne ohladijo niti čez noč? Kam se po drugi strani lahko zatečemo med vročinskimi valovi, saj bo zaradi obilice zelenja temperatura tam nekaj stopinj nižja? Se bolj segreje Savsko naselje ali Župančičeva jama?

Načrtovanje gibanja po mestu v času vročinskih udarov bo odslej lažje, saj je švicarska organizacija Meteoblue, pionirska organizacija na področju napovedovanja in analiziranja različnih vremenskih pojavov na globalni ravni, vzpostavila spletno aplikacijo Vročinski zemljevid, del katerega je od maja letos tudi Ljubljana.

Zemljevid prikazuje, v katerih delih mesta je bolj vroče in v katerih manj. A ne v tradicionalnem smislu, kjer je vsakemu mestu dodeljena nekakšna povprečna vrednost, ki velja za vse predele – na tem zemljevidu lahko pogledate temperaturo za specifična naselja, ulice in celo stavbe.

Spletna aplikacija z vročinskim zemljevidom Ljubljane omogoča, da na podlagi modela spremljamo vpliv vročine in pregrevanja mesta. Sistem je zaenkrat vzpostavljen že v 80 mestih, snovalci aplikacije pa si želijo, da bi zemljevid odločevalcem pomagal pri mestnem načrtovanju, poroča Dnevnik.

Zelenje je ključnega pomena

Aplikacija omogoča pregled nad tem, na katerih točkah v mestu je koncentracija toplote največja in, nasprotno, kateri deli mesta se hitreje ohlajajo. Kot so že pred časom ugotovili raziskovalci urbanega prostora, je koncentracija toplote največja v najgosteje pozidanih območjih mesta – na primer v Šiški, središču mesta in na območju BTC. Kot je razvidno iz zemljevida, v strogem središču mesta tudi prisotnost velikega parka Zvezda z visokimi drevesi ne zaleže več – Kongresni trg je obarvan rdeče. 

Zala Velkavrh iz neprofitnega urbanističnega studia Prostorož je za Dnevnik povedala, da tovrstni zemljevidi lahko pokažejo tudi na kvalitativno razliko med različnimi tipi pozidave mesta: če denimo primerjamo soseski Župančičeva jama in Savsko naselje, ki ležita ob Topniški cesti, ugotovimo, da se Savsko naselje zaradi številnih zelenic in dreves manj pregreva.

Mnogo bolj vzdržne temperature – za kar tri do pet stopinj Celzija nižje – so zato v mestnih predelih, ki so manj gosto pozidani in imajo manjše število prometnih cest. "Oaze" sredi razgrete Ljubljane predstavljajo Golovec, Rožnik in Grajski grič, pa tudi druge zelene površine, kot so park Tivoli, trim steza Črnuče, Koseški bajer ...

Na podlagi včerajšnje slike v aplikaciji je mogoče ugotoviti, da je bila okoli 14. ure večina Ljubljane obarvana temno rdeče, kar nakazuje, da je bilo mesto razgreto na več kot 32 stopinj, nekaj ur pozneje pa so se območja z več zelenja, na primer Golovec in Tivoli, obarvala v svetlejše odtenke, kar nakazuje ohlajanje. A nekatera območja v mestu se ne ohladijo niti čez noč. To so tako imenovane vroče točke v mestu, ki jih bodo mestni odločevalci, to je vsaj namen ustvarjalcev aplikacije, s pomočjo zemljevida lažje prepoznali in ukrepali. 

Kako deluje aplikacija?

Kot je za Dnevnik pojasnil Sebastian Schlögl, glavni meteorolog organizacije Meteoblue, zemljevid temelji na simulaciji oziroma modelu. Z meritvami in zbiranjem podatkov so v petletnem obdobju v izbranih mestih vzpostavili model razdelitve toplote glede na stopnjo pozidave, zelenja in drugih dejavnikov.

Ta model so projicirali na več kot 80 mest, vpliv vročine pa lahko predvidijo z natančnostjo do desetih metrov. Kmalu bo v aplikaciji mogoče preveriti tudi pričakovano porazdelitev vročine za nekaj dni vnaprej,

"Drugi korak pa je grajenje lastne mreže merilcev po posameznih mestih. Za zdaj lahko vroče točke v Ljubljani spremljate na podlagi modela. Te podatke pa bi lahko dopolnili s podatki lastnih merilcev. Če bi se v Ljubljani odločili zanje, bi morali po mestu porazdeliti kakšnih 10 merilcev. To za mesto ne bi bil prevelik strošek, saj merilec stane kakšnih 100 evrov. Tako bi simulacijo lahko dopolnili in odločevalci bi dobili natančne podatke o tem, kako načrtovati ulice z mislijo na podnebne spremembe," je povedal Schlögl. Zaenkrat ima lastne merilce sedem mest v njihovi mreži.

Po njegovih besedah je zemljevid orodje za odločevalce in urbaniste, da najdejo kritična območja v mestu, ki jih morajo prilagoditi čedalje bolj vročemu podnebju. To je zelo pomembno, saj so posledice podnebnih sprememb lahko tudi zelo drage, kot smo v Sloveniji lahko videli ob katastrofalnih poplavah, ki so se zgodile pred kratkim.

Novo na Metroplay: "Zgodovine se moramo zavedati, da ne ponavljamo istih napak. Moramo pa jo zagotovo preseči" | Matej Grah