V skladu z izhodišči za pokojninsko reformo, ki jih je danes sprejela vlada, bo 40 let zavarovalne dobe dovolj za upokojitev. Kakšni bodo starostni pogoji, pa je še stvar diskusije s socialnimi partnerji. Na podlagi izhodišč je vlada potrdila podlage za začetek usklajevanj s socialnimi partnerji, je po seji vlade dejal minister za delo Luka Mesec.
Predlog reforme bo v zakonodajnem postopku v začetku naslednjega leta. Mejnike, ki so v nacionalnem načrtu za okrevanje in odpornost, bodo ujeli, sicer najverjetneje z malenkostno zamudo, ampak črpanje sredstev nikakor ne bo ogroženo, je zagotovil minister za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Mesec, ki ukrepov danes še ni komentiral.
Pogajanja s socialnimi partnerji bo v prvi fazi, ki se bo začela prihodnji mesec, vodil državni sekretar na ministrstvu Igor Feketija, potem pa minister. "Najprej bomo z delodajalci in sindikati kot socialnimi partnerji te stvari predebatirali, potem pa začnemo z uradnim delom pogajanj, kjer štafeto prevzamem sam," je napovedal.
Cilji, ki jih bodo zasledovali pri pripravi reforme, so vzdržnost pokojninskega sistema, dostojnost pokojnin in preglednost. Vzdržnost pomeni, da je scenarij za pokojninsko reformo nastavljen tako, da bo sistem naslednja desetletja javnofinančno vzdržal "vse mogoče krize" in da se lahko nanj vsak od nas 100-odstotno zanese, je pojasnil. "Pokojnine bomo imeli, to je osnovna poanta te reforme, ki jo pripravljamo," je zagotovil.
Glede dostojnosti pokojnin je pojasnil, da je načrtovana reforma nastavljena tako, da nihče z izpolnjenimi pogoji za upokojitev ne bo pod pragom tveganja revščine. Pri cilju, ki se nanaša na preglednost, pa je izvedbo prejšnjih reform ocenil kot "preveč robato". Tokratna bo ukrepe razporedila tekom naslednjega desetletja do leta 2035, ko se bo iztekla. "Nič drastičnega se ne bo spremenilo naslednje leto ali pa leta 2026, spremembe se bodo vpeljevale postopoma, s tem pa bomo sledili sočasnosti različnih ukrepov," je zagotovil.
Luka Mesec
Socialnim partnerjem bodo predlagali sprejetje zaveze
Nekateri ukrepi se bodo nanašali na vzdržnost, nekateri pa na dostojnost pokojnin. Smisel je, da se izognejo dogajanju pri zdaj veljavni reformi, ki je začela veljati leta 2013, odtlej pa je bila 20-krat novelirana.
Socialnim partnerjem bodo predlagali sprejetje zaveze, da leta 2035 pogledajo, če sistem sledi vsem trem ciljem v zadostni meri. Takrat bi se znova pogovorili o morebitnih potrebnih dodatnih ukrepih.
Pri veljavni reformi, sprejeti leta 2012, so se socialni partnerji dogovorili, da bodo sprejeli belo knjigo, ki bo predvidela potrebne ukrepe, leta 2017 je bila ta knjiga napisana in tokrat načrtovana reforma sledi zavezam iz te bele knjige. "Tokrat delamo po enakem vzorcu, zdaj se dogovorimo o reformah sistema, ki se bodo odvile skozi naslednje desetletje, sočasno se sprejme zaveza, da bo po koncu te reforme narejena nova bela knjiga in v tej beli knjigi se bodo predvideli dodatni ukrepi," je napovedal.
Problem trenutnega sistema je bil po njegovem ta, da so zaradi prenizkega odmernega odstotka za izračun pokojninske osnove v sistem ves čas posegali, da bi zagotavljali socialno pravičnost.
Novo na Metroplay: Novinar izza nagrade | N1 podkast s Suzano Lovec