Pred komisarskimi kandidati zahtevno parlamentarno sito: pojavlja se veliko skepticizma, da bo Marti Kos uspelo

Po predstavitvi sestave prihodnje Evropske komisije pod vodstvom predsednice Ursule von der Leyen komisarske kandidate čaka še parlamentarno sito. Ko bo parlament prejel uradni predlog sestave komisije, bo najprej odbor za pravne zadeve preveril morebiten konflikt interesov, nato bodo sledila vsebinska zaslišanja v odborih.

Proceduralni zapleti zaradi Slovenije

Po torkovi razgrnitvi sestave komisarske ekipe, s katero bo von der Leynova vstopila v svoj drugi mandat na čelu Evropske komisije, mora zdaj Svet Evropske unije v dogovoru s predsednico dokončati postopek in seznam komisarskih kandidatov uradno predlagati Evropskemu parlamentu. To se bo po pričakovanjih zgodilo še do konca tega tedna ali pa v začetku prihodnjega, saj v Bruslju čakajo še uradno potrditev slovenske kandidatke Marte Kos, ki jo bo drevi zaslišal pristojni odbor državnega zbora. Ko bo parlament od Sveta, ki bo seznam predvidoma potrdil po pisnem postopku, prejel vso potrebno dokumentacijo, bo lahko uradno sprožil postopke preverjanja kandidatov za člane bodoče komisije.

Zahtevno parlamentarno sito

Najprej bo parlamentarni odbor za pravne zadeve (Juri) preveril izjave komisarskih kandidatov o interesih, pri čemer lahko v primeru nejasnosti kandidata zaprosi za dodatna pojasnila ali ga povabi na razgovor, je v Strasbourgu povedal predsednik odbora Ilhan Kjučjuk iz vrst liberalcev. "Ocena odbora temelji izključno na izjavi komisarskih kandidatov o interesih. Oceni, ali obstaja potencialni oziroma dejanski konflikt interesov glede na portfelj, ki ga bo kandidat vodil kot komisar," je pojasnil.

Preverjajo tako finančne kot druge interese. Če ugotovijo, da ni konflikta interesov, gre lahko kandidat na vsebinsko zaslišanje pred pristojni odbor parlamenta. Če ugotovijo, da obstaja konflikt interesov, pa kandidatu predlagajo rešitev, da bi ga odpravil. Kot je še dejal Kjučjuk, v skrajnem primeru odločijo, da komisarski kandidat ni primeren za opravljanje položaja.

Bolgarski evroposlanec je povedal, da so pred petimi leti za pregled vseh izjav o interesih, ki poteka za zaprtimi vrati, potrebovali med 24 in 48 ur. Kdaj bi lahko pregled začeli, ni mogel napovedati.

"Ocena odbora Juri je ključni predpogoj za začetek zaslišanj," je poudaril Kjučjuk. Vsebinska zaslišanja posameznih kandidatov pred odborom ali več odbori, pristojnimi za področja, ki jih bodo kot komisarji pokrivali, se bodo torej lahko začela šele po zaključku postopka na odboru za pravne zadeve.

Še pred začetkom zaslišanj bodo parlamentarni odbori kandidatom poslali pisna vprašanja, na katera bodo morali odgovoriti. Zaslišanja, ki bi lahko potekala sredi oktobra ali v začetku novembra, bodo predvidoma trajala tri ure.

Za uspešno opravljeno zaslišanje morajo kandidata podpreti koordinatorji političnih skupin, ki imajo v odboru najmanj dve tretjini članov. Če ne zbere zadostne podpore, lahko kandidatu pošljejo dodatna vprašanja ali pa ga povabijo na dodatno zaslišanje. Če tudi nato ne zbere dvotretjinske podpore, o njem glasujejo vsi člani odbora oziroma odborov, ki so ga zaslišali. Za potrditev potrebuje navadno večino.

Pred komisarskimi kandidati je tako – tudi zaradi okrepljene moči skrajno desnih političnih skupin – zahtevno parlamentarno sito. Od leta 2004 je parlament pri vsakem sestavljanju komisije zavrnil vsaj enega kandidata, leta 2014 je na zaslišanju padla tudi slovenska kandidatka Alenka Bratušek.

Pred petimi leti se je prvič zgodilo, da je zaradi konflikta interesov dva kandidata zavrnil že odbor Juri, in sicer iz Romunije in Madžarske. Francosko kandidatko pa je nato na zaslišanju zavrnil pristojni odbor.

Komisarski kandidati se bodo danes že sestali v Bruslju, na srečanju pa ne bo slovenske kandidatke Marte Kos, saj jo čaka zaslišanje v državnem zboru. Medtem se v Bruslju in Strasbourgu, kjer poteka plenarno zasedanje parlamenta, že pojavljajo ugibanja o tem, kdo bi lahko bil tokrat žrtev parlamentarnih zaslišanj.

Marta Kos med petimi, ki bi lahko odleteli

V Evropski ljudski stranki (EPP), iz katere prihaja 14 kandidatov, so zadovoljni z izkupičkom in resorji, ki so jih dobili. Je pa del največje politične skupine v Evropskem parlamentu, predvsem poslanci iz Španije, nezadovoljen, ker je španska socialistka Teresa Ribera dobila podpredsedniški položaj v komisiji.

V skupini socialistov (S&D) so medtem nezadovoljni predvsem s tem, da je italijanski minister za evropske zadeve Raffaele Fitto iz skrajno desnih Bratov Italije dobil podpredsedniški položaj. Po navedbah virov v tej skupini bodo zato še pred zaslišanji zahtevali umik Fitta s podpredsedniškega mesta. Tudi Zeleni in Renew so kritični do imenovanja Fitta za izvršnega podpredsednika Evropske komisije za kohezijo in reforme.

Ob tem je kot najšibkejši člen v svoji politični skupini omenil Bolgarko Ekaterino Zaharievo, v Renew pa slovensko kandidatko Marto Kos, ki ji je von der Leyen dodelila širitveni resor. Tudi v ameriškem časopisu Politico se z njim strinjajo. Objavili so seznam kandidatov, ki so najbolj ogroženi – tudi med je tudi Marta Kos.

Na seznamu tistih, ki morda ne bodo preživeli zaslišanja Evropskega parlamenta, so še Olivér Várhelyi iz Madžarske, Hadja Lahbib iz Belgije, Ekaterina Zaharieva iz Bolgarije in Glenn Micallef iz Malte.

Politico o Marti Kos

Najavili so jo kot "poraženo veleposlanico". O Kosovi so napisali, da ni bila prva izbira vlade, ampak je prišla v ospredje šele takrat, ko je von der Leynova pritisnila na Slovenijo, naj imenuje kandidatko in ne kandidata Tomaža Vesela.

Omenjajo njen nepojasnjeni odstop s položaja veleposlanice, kjer so nanjo padali očitki nepravilnosti v vodenju, rezultati preiskave, ki jo je opravilo zunanje ministrstvo, pa niso nikoli bili javni. "Čeprav se njene kvalifikacije zdijo obetavne, se bo verjetno soočila z vprašanji o njeni kompetentnosti. Leta 2020 je odstopila kot veleposlanica Slovenije v Nemčiji in Švici zaradi obtožb o nepravilnostih in štiritedenske preiskave, ki jo je izvedlo ministrstvo za zunanje zadeve," so zapisali.

Zapisali so še, da njene povezave z eno največjih lobističnih firm na svetu prav tako ne bodo ostale neopažene. Kosova je delala za globalno komunikacijsko svetovalno podjetje Kreab kot višja svetovalka, kjer je po navedbah podjetja ponudila "svoje poglobljeno znanje o vodenju, komunikaciji, vprašanjih spolov, političnih zadevah in zunanjih odnosih, zlasti v nemško govorečih državah in jugovzhodni Evropi". Kosova je sicer povedala, da se ne vidi kot lobistka in da tudi ni navedena v registru transparentnosti Evropske unije.

Pri časopisu še menijo, da bo Kosova morala pojasniti tudi obtožbe glede povezav z Udbo, komunistično tajno policijo v nekdanji Jugoslaviji: "Premagati bo morala tudi obtožbe slovenske delegacije evropske ljudske stranke (EPP) glede njenih domnevnih povezav s policijo v nekdanji Jugoslaviji, kar je sicer večkrat zanikala."

Kako se bo razpletlo?

Po neuradnih informacijah virov v skupini je sicer vodstvo EPP naklonjeno temu, da bi na zaslišanjih v pristojnih odborih dali zeleno luč celotnemu kolegiju Ursule von der Leyen. Bi pa morebiten neuspeh Ribere na zaslišanju najverjetneje imel za posledico, da bi padel tudi po en kadidat EPP in skupine Renew, je dejal vir v EPP.

Od uspešnosti kandidatov na zaslišanjih bo odvisno, kdaj bo začela nova Evropska komisija delovati. Viri v komisiji menijo, da je še vedno možno, da delo začne 1. novembra.

Kosova v državnem zboru poudarila pomen resorja širitve in svojih kompetenc

Kosova je na predstavitvi na odboru državnega zbora za zadeve Evropske unije poudarila, da je resor širitve eden pomembnejših tako za Slovenijo kot Evropsko unijo. Prepričana je, da je to področje, na katerem bodo še najbolj do izraza prišle njene kompetence.

Kos je uvodoma zagotovila, da izpolnjuje vse tri zahteve, ki veljajo za evropske komisarje, to so kompetentnost, zavezanost Evropski uniji in neodvisnost. "Zame so vrednote in cilji Evropske unije sveti," je poudarila.

"Da sem dobila tako pomemben resor, je veliko zaupanje Sloveniji," je dejala glede svojega predvidenega bodočega resorja širitve Evropske unije. "Širitev je zame sinonim za Evropsko unijo in Evropska unija je zame sinonim za mir. In poleg tega je zame mir sinonim za stabilnost, varnost, prihodnost, povezanost, vključenost," je dodala Kosova.

Ob tem je izpostavila prednosti Slovenije, ki je uspešen primer širitve unije, ki se ga lahko prenese tudi na druge države Zahodnega Balkana. Slovenija tako kot Evropska unija lahko napreduje, če bodo tudi sosede rasle in izboljševale svoje družbe, je dodala. Zavzela se je še za tesnejše sodelovanje z državnim zborom in pri tem napovedala vsakoletni nastop pred parlamentom, ki bi ga imela po govoru predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen o stanju v uniji v Evropskem parlamentu.

V prvem odzivu na predstavitev sta poslanca SD in Svobode Jonas Žnidaršič in Dušan Stojanovič podprla kandidaturo Kosove, medtem ko je bil poslanec SDS Andrej Poglajen precej kritičen do njenih nekdanjih izjav, češ da niso v skladu z njeno današnjo predstavitvijo.

Novo na Metroplay: Karin Velikonja | Slovenka, ki je odprla prvi holistični studio v Evropi