R. K. | 18. 9. 2022, 11:49 | Vir: STA

Martin Strel z neverjetnimi podvigi: v družbi direktorjev preplaval slovensko obalo

Profimedia

Ultramaratonski plavalec, ki je v preteklosti preplaval nekatere največje svetovne reke, se loteva novega izziva. Z njim želi opozoriti na problematiko onesnaževanja okolja.

Plavalec se pripravlja na svoj najnovejši podvig World Swim, v katerem namerava pod sloganom "plavati za okolje, prijateljstvo, mir in čiste vode" plavati okoli sveta. Pridružil odmevni slovenski akciji Čista obala 2022, v sklopu katere so se skupaj z direktorjem piranskega komunalnega podjetja Gašparjem Gašparjem Mišičem in direktorjem Rižanskega vodovoda Martinom Pregeljem odpravili plavat od Pirana do Kopra.

S plavanjem proti problemu z mikroplastiko

S plavalno akcijo želijo opozoriti na problem mikroplastike v morju, pa tudi na pomen sodelovanja in povezovanja pri preprečevanju njenega nastanka.

Plavalci so v morje skočili nekaj pred 8. uro zjutraj v Piranu, do Kopra pa naj bi priplavali do poldneva. Med štiriurnim podvigom se je njihova spremljevalna ekipa lotila jemanja vzorcev mikroplastike iz slovenskega morja. Odvzeli so vzorce vode v Piranu, Izoli in Kopru. V nadaljevanju bodo opravili analizo, rezultate pa objavili, so zapisali v objavi na Facebook strani Okolje Piran.

Najpogosteji odpadek - cigaretni ogorek

V zadnjih letih okoljevarstveniki vse bolj opozarjajo na škodo, ki jo v morju naredi plastika, potem ko razpade na mikroskopsko majhne delce. Strel je dejal, da je med svojimi plavalnimi podvigi videl gore plastike, predvsem na Kitajskem, kjer se po njegovem mnenju razmere izboljšujejo, in v Indiji, kjer pa da gre še na slabše.

Akcijo Čista obala koordinira Inštitut za vode RS. Prvič so jo izpeljali leta 2008, od takrat pa je na njej sodelovalo več kot 1400 prostovoljcev. Vse, kar odstranijo, tudi zabeležijo. "Ne zberemo ogromnih količin po teži, ampak gre za ogromno število kosov," je na novinarski konferenci pred dnevi dejal predstavnik inštituta za vode Uroš Robič in pojasnil, da so v prejšnjih letih skupaj odstranili 181.000 delcev, ki skupaj tehtajo približno tri tone.

Najpogostejši odpadek so cigaretni ogorki. "Ti niso nenevaren odpadek. V naravi ne razpadejo, ker vsebujejo tudi plastiko," je opozoril predstavnik inštituta. Inštitut pri koordinaciji akcije sodeluje z zavodom Tri-niti, ministrstvom za okolje in prostor, občinami slovenske Istre in z njihovimi komunalnimi podjetji.

Novo na Metroplay: Bojan Cvjetićanin o novem albumu, najbolj osebnih pesmih in kakšen je na domačem kavču