Od države dolgoročno pričakuje uvedbo progresivnega nepremičninskega davka, ki bi se predvsem osredotočil na prazna stanovanja in stanovanja, ki jih lastniki uporabljajo za takšne in drugačne špekulacije, regulacijo najemnega trga ter sistemsko financiranje gradnje in vzdrževanja javnih neprofitnih najemnih stanovanj.
Maša Hawlina je mlada sociologinja z nevladnega Inštituta za študije stanovanj in prostora, poznavalka stanovanjske problematike.
V zadnjem času je postala pomemben glas najšibkejših na stanovanjskem trgu, ki se jim sanje o lastnem stanovanju zaradi podivjanih cen vse bolj odmikajo ali pa so podvrženi izkoriščanju najemodajalcev. Stanovanjske razmere imajo po njenem mnenju ogromen vpliv na celotno eksistenco, na to, kako bo nekdo živel, delal, razmišljal, volil.
"Vemo, da so stanovanja postala ena od najpogostejših naložb. So zelo varna naložba. Postala so torej odlična investicija, kamor se odloži denar in kjer se ta denar oplaja. Tudi če jih ne oddajamo, njihova vrednost dolgoročno raste," je že pred časom povedala za N1. V nedavnem intervjuju za Dnevnik pa je dodala še, da stanovanja kot naložbo seveda kupujejo predvsem tisti, ki so po navadi že lastniki, ker si v glavnem samo oni to še lahko privoščijo.
"Potem jih uporabljajo bodisi za oddajanje za najemnine, ki so vse višje in v Ljubljani predstavljajo v povprečju že več kot polovico dohodkov gospodinjstva, bodisi za oddajanje prek platform, kot je Airbnb, ki je še bolj donosno, ali pa jih imajo preprosto prazna. S tem ne izgubljajo denarja, ker cene dolgoročno zmeraj rastejo. Tako dobra naložba pa so zato, ker politika dopušča, da se tako ravna z njimi," je kritična.
Od države dolgoročno pričakuje uvedbo progresivnega nepremičninskega davka, ki bi se predvsem osredotočil na prazna stanovanja in stanovanja, ki jih lastniki uporabljajo za takšne in drugačne špekulacije, regulacijo najemnega trga ter sistemsko financiranje gradnje in vzdrževanja javnih neprofitnih najemnih stanovanj.
"Vendar pa nobena politična opcija do zdaj ni bila dovolj pogumna, da bi davek na nepremičnine uvedla, pa ne samo zaradi neodobravanja ljudi, ampak zaradi njegovega neugajanja tistim, ki imajo moč in interes. Poslabšal bi namreč – v davčnem smislu – predvsem položaj tistih, ki izkoriščajo stanje na trgu, zato da lahkotno plemenitijo svoj kapital."
Morda vas zanima tudi:
- Oddajajo stanovanje, v katerem ne boste videli dnevne svetlobe
- Na tem mestu bo do leta 2026 zraslo 170 novih stanovanj
Če želimo delovno silo, mora imeti možnost za bivanje
A pot do tja bo težka. Že predlog novega zakona o gostinstvu, ki želi omejiti in zaostriti kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom, je bil namreč sprejet z neodobravanjem. Občine namreč trdijo, da je oddajanje pomemben prihodek njihovih domačinov.
"Osnovni problem je, da ljudje nimajo kje živeti. Določenemu segmentu prebivalstva kratkoročno oddajanje res predstavlja (dodatni) dohodek, a na račun tistih, ki so se pogosto prisiljeni seliti drugam in iskati vedno znova druge rešitve. Pravica do stanovanja bi načeloma morala imeti prednost pred pravico do zaslužka," na to odgovarja Hawlina.
Opozarja tudi, da bi lahko imelo pomanjkanje stanovanj v turističnih krajih vpliv na pridobivanje delavcev. Na Bledu in drugje imajo na primer že zdaj velike težave s pridobivanjem delovne sile tudi za delo v turizmu, in če želimo imeti delovno silo, poudarja, mora ta imeti tudi možnosti za bivanje.
"Če jih ne bo imela ali pa če bo prisiljena plačevati zelo visoke najemnine, tja ne bo prišla ali pa bo toliko dražja. Tudi ta premislek je treba vključiti. Zadeve ni mogoče enostransko prikazovati kot izključevanje turističnih in stanovanjskih interesov."
