Matjaž Nemec: "Ne smemo dovoliti, da bi se ponovno razraslo zlo, ki je med človeštvom v preteklosti že sejalo gorje"

V pogovoru nam je Matjaž Nemec, nosilec evropske liste Socialnih demokratov razkril, kaj ga je v življenju pomembno oblikovalo, kdaj se je odločil, da želi postati politik, spregovorili pa smo tudi o tem, zakaj politiki niso "vsi isti"  in kakšen svet bi bil po njegovem mnenju pravičen. 

Javnost ga pozna predvsem kot politika, kdo pa je Matjaž Nemec v zasebnem življenju? "Pozna se primorski temperament, ta me zaznamuje kamorkoli grem." Pravi, da biti politik ni najlepši poklic in če bi kot otrok lahko izbiral, bi zagotovo izbral, da bi postal športnik ali nogometaš. Uživa tudi v družinskem življenju, čeprav je v zadnjem obdobju to predvsem izziv, saj je potrebno veliko iskanja ravnovesja med družino in službo: "Prizadevam si biti prisoten ob sinu, družini, kolikor čas dopušča."

Ljubitelji morja

Pa ima čas za počitek? Kam se bo odpravil na počitnice? Letos si bi želel preživeti poletje na Jadranski obali: "To je za nas kot družino najlepše območje, kamor najraje zahajamo, ker smo vsi ljubitelji morja." Kaj pa bi rekel, da ga najbolj osrečuje? "Ko ob sebi čutim srečne ljudi, ko, če sem oseben, izpolnim pričakovanja, ki ga imajo ljudje tudi do mojega dela, kot politik sem tudi javna osebnost, kot tak sem tudi velikokrat izpostavljen. Zato mi največ pomeni, ko uspemo s sodelavci doseči cilj ali nalogo, ki smo si jo zadali in je povezana z našim delom v parlamentu, to mi poleg družinskih radosti najbolj ogreje srce."

Ob tem pravi, da ga je v življenju pomembno izoblikovalo več dogodkov, že pri sedmih letih je sicer izgubil očeta. "Pri svojih 44. letih se mi kljub temu zdi, da sem na svojem začetku, naprej pa gledam z radostjo, energijo," izpostavlja in pravi, da želi v družbi pustiti pečat, da se ga bodo lahko, tudi ko ga ne bo več, bližnji spominjali v najboljši luči. 

Ideja, ki se je rodila v sedmem razredu

Kdaj pa je prišlo do odločitve, da želite biti politik? Kaj je bilo tisto, kar ga je v politiki pritegnilo? "Kot sedmošolec sem zastopal svojo goriško regijo v otroškem parlamentu, takrat sem prvič spoznal, kako je stati pred govorniškim odrom. Pri svojih 14. letih sem želel biti vse drugo kot to, predvsem nogometaš, ampak vsakič znova so me pritegnile novice, ki so se nanašale na politično dogajanje.Tudi v družinskem krogu je bila politika na dnevnem redu pogovorov, zato sem odraščal ob razpravah o politiki in seveda kasneje, ko sem kot mlad, družbeno aktiven spoznal, da imam podporo pri ljudeh, saj so me spodbujali, da bi se prvič izpostavil na lokalnih volitvah. Takrat sem bil tudi prvič izvoljen in sem spoznal, da bo to moja pot. Takrat pa še nisem vedel, kako dolga bo," pripoveduje. Poudari, da danes z enim pogledom v preteklost lahko reče, da se je tudi ob politiki oblikoval.

Kaj pa poreče na slogan "vsi so isti", ki naj bi letel na politike in ga nemalokrat slišimo s strani ljudi, ki se posledično ne udeležijo evropskih parlamentarnih volitev? "Jaz se iz dneva v dan trudim in vlagam vso energijo, ki jo imam v sebi, da bi prepričal v nasprotno: da nismo vsi isti, kot tudi ljudje nismo vsi isti." Izpostavlja, da sam ne predstavlja samo politike svoje stranke, ampak tudi svoj pogled na svet, ki misli, da bi bil najpravičnejši do vseh: "Do tistih, ki so rojeni pod srečno zvezdo in tudi do tistih, ki pod njo niso bili rojeni ter da ima lahko vsak, ne glede na to, od kod prihaja in kakšno je njegovo zaledje, enake možnosti." To se mu zdi pravično in tak bi bil po njegovem mnenju pravičen svet.

Iskanje tistega, kar je najboljše

"Seveda ob tem ne smemo zanemariti tem, kot so okolje, narava ...", še doda. Je tudi mnenja, da morajo vsakič znova politiki začeti pri njih samih in pri medčloveških odnosih, ker na tak način lahko spreminjajo svet na bolje. "Mogoče idealiziram, ampak sem v svojih ravnanjih idealist, ker te ideali me vlečejo iz dneva v dan naprej: da iščem v posameznikih in svetu, ki me obdaja, tisto, kar je najboljše v nas. Nisem naiven, vem, da svet ni samo dober, ampak jaz mislim, da je za vse, v kar verjamem, vredno živeti," pove. 

Leta 2021 se je sicer razveselil otroka. Kako ga je to izoblikovalo? "Bil sem vzgojen v zelo toplem družinskem okolju: zame in za nas je bila družina prvotnega pomena in seveda si ob tem lahko predstavljamo, kako je pomembno, da imam tudi jaz toplino in to toplino dajem tudi svojemu otroku." Pravi, da mu največ energije, ko mu je zmanjkuje, daje prav triletni sin Maj: "In ravno v zadnjih tednih, ko te energije potrebujem največ, mi je toplina družine: moje partnerke in sina, največ pomeni."

"Ob takih trenutkih si dokazujemo, da smo kljub različnim pogledom lahko spoštljivi drug do drugega"

Je bilo rojstvo njegovega otroka eden od dogodkov, ko sta si nasprotni strani političnega pola lahko segli v roke in si čestitali? "Zelo zanimivo je, ko govorimo na splošno, je šport tisti, ki nas kot družbo in tudi politike združuje. Drugi moment so osebne zmage, rojstva otroka in vnukov, ki nas popeljejo čez razlike, tudi politične in takrat sem prejel res veliko čestitk, tudi od političnih nasprotnikov, ki so bile zelo iskrene. Ob takih trenutkih si dokazujemo, da smo ljudje, da znamo biti kljub različnim pogledom na svet tudi zelo spoštljivi in ljubeznivi drug do drugega," pravi. 

Je kakšna oseba s katero v DZ ne bi šel na kavo? "Tako moram reči, na splošno imam zelo dobre odnose s političnimi kolegi: tako z osebami iz moje stranke, kot tudi s kolegi iz drugih političnih strank. Jaz nikoli nikomur ne zaprem vrat v svojem življenju. Vsakemu dam več priložnosti, ne glede na razlike, da vzpostavimo korekten medčloveški odnos. In to se mi zdi, da so mi predvsem moji stari starši, nono in nona, največ znali vliti. To je generacija, ki je odraščala v času fašizma in tudi takoj po vojni, niso gojili sovraštva do kogarkoli. In vzgajali so nas, da je potrebno predvsem oprostiti vsakomur, da lahko v življenju sobivaš drug z drugim in predvsem, da sobivaš sam s sabo."

Soočamo se z nizkimi stopnjami politične participacije predvsem pri mladih, predvsem pri udeležbi na evropskih parlamentarnih volitvah. Kako ga bo, če se npr. sin na neki točki odloči, da ne želi glasovati na evropskih parlamentarnih volitvah, nagovoril? "Mlade zelo spodbujam, da bi se tako družbeno kot politično angažirali. Kajti v mladosti ni samo šola, življenje je več kot izobraževalni sistem in priložnosti je potrebno iskati tudi izven tega. V zadnjem obdobju je veliko govora o tem, kako so mladi tisti, ki so na evropsko politično agendo vrinili svojo temo in to je okoljska problematika. Zadnja izkušnja v Sloveniji je referendum o vodah, prav mladi so bili tisti, ki so pognali na volišča ne samo starše, ampak tudi njihove stare starše. Gotovo je potrebno mlade spodbuditi tudi s prikazom zamujenih priložnosti, kot je bil recimo referendum o brexitu, izhodu Velike Britanije iz Evropske unije, kajti prav mladi so tisti, ki so zaradi absinence deležni predvsem samokritike predvsem ne odhoda na volišča. Torej v primeru brexita so torej starejše generacije odločale o prihodnosti mladih. Takšne napake upam, da si prihodnje generacije Evropejk in Evropejcev ne bodo več upale ponoviti."

Kaj pa mu predstavlja partnerka Nina, ki je na neki točki tudi bila del stranke LMŠ? Oba sta tudi politika, ki prihajata iz strank, ki sta si v precej vrednotnih načelih podobni: mu to predstavlja nek pomemben dejavnik v življenjskem sopotniku? "Verjamem, da ljubezen ne pozna meja. Nina je svojo pot začela kot strokovna sodelavka DeSusa, kasneje LMŠ-ja, takrat sva se tudi zaljubila. Danes je zaposlena v enem od ljubljanskih sodišč in ni več blizu državni politiki, ampak predvsem je to bila zanimiva življenjska izkušnja, najina ljubezen je namreč obrodila za naju izjemnega otroka, ki nas danes bogati iz dneva v dan in nikdar ne bom pozabil prvih trenutkov zaljubljenosti, ker prav ta me je osrečila in zato sva si tudi lahko ustvarila svojo lastno družino. In zato bom vedno hvaležen trenutkom, ki sva jih preživljala skupaj. Tudi če v različnih političnah družinah, ampak v istem hramu demokracije."

V ospredje pri svojem delu postavlja ... 

Katere politične teme oziroma katera politična vprašanja pa pri svojem delu postavlja v ospredje? "Zame sta najpomembnejša človek in narava. Torej da se kot družba iz vsakodnevnega življenja ustavimo in se vprašamo, kaj je najpomembnejše v vsakdanjem življenju in kaj puščamo za seboj. Jaz bi si želel, da bi ta individualizem, ki je prisoten v naši družbi, dal prostor družbeni enakopravnosti, da bi kot državo razumeli, da je močna, kolikor je močen njen najšibkejši člen. In da bi kot družba lahko pomagali tistim, ki so pomoči potrebni. Na tak način vidim neko prihodnost, tudi ko govorimo o ohranjanju naše narave in okolja ter seveda našega planeta. Da se ne bo zgodilo, da bi bila zadnja generacija, ki bi živeli v teh danostih, ki so jih pustili naši zanamci, ko govorimo o naravi."

V nedavnem posnetku, ki ga je objavil na družbenih omrežjih, je izpostavil tudi problematiko kroženja lažnih novic. Kako bi se s tem soočil? "Jaz se kot politik soočam z lažnimi novicami tudi v prvi osebi in razumem, da je to orodje lahko škodljivo tudi za naše prihodnje generacije. Mladi kot prva generacija živijo s svetom na dlani in tudi z vsemi pastmi, ki jih ta tehnologija s sabo prenaša. Zato smo tudi v evropskem parlamentu kar nekaj ukrepov sprejeli na nivoju celotne Evropske unije, za to da bi regulirali in zamejili kot se le da vse negativne primesi, ki jih imajo ta orodja. Gotovo je umetna inteligenca izziv naše generacije, nekateri napovedujejo tudi izjemne družbene spremembe zaradi teh tehnologij in ponovno je evropska unija prva, ki je postavila okvir zakonodaje glede tega, da se ne bomo ulovili v past, ki smo si jo sami zastavili. To so izzivi sodobnega časa s katero se bomo morali, ne samo kot politika, ampak tudi kot družba, soočiti v bližnji prihodnosti."

Prihajajo trije referendumi: o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, legalizaciji kanabisa in glede uvedba preferenčnega glasu na parlamentarnih volitvah: kakšno je njegovo stališče glede omenjenih referendumov? "Jaz bom na referendum odšel in bom glasoval za vse tri vprašanja ZA, predvsem pri evtanaziji pa dopuščam individualni pogled, to vprašanje ni politično, je zelo intimno, na podlagi lastnih izkušenj ... Se mi zdi, da se mora vsakdo zase odločiti. Je pa res in v nekem delu mi je tudi žal, da niso ti referendumi zavezujoči. Želel bi si, da bi politika sledila temu, kar se bodo ljudje odločili in da bodo ukrepi sledili tej odločitvi."

Nedavno je podprl tudi kampanjo My voice, my choice: za varen in dostopen splav. Zakaj to vidi kot pomembno? "Odraščal sem ob materi samohranilki in kot otrok zaznaval velike razlike, ki so še prisotne ob obravnavi različnih spolov, moje vodilo je enakost in enakopravnost v vseh pogledih, ker si vsi ljudje zaslužimo enako obravnavo ne glede na barvo kože, vero ali družbeni staž. Zato se mi je zdelo zelo pomembno, da to sporočilo širimo tudi evropski poslanci iz Slovenije, kajti zavedati se moramo, da so nekatere družbene norme in pridobitve, ki smo jih zaradi civilizacijskega napredka dosegli, vsakič znova postavljene pod vprašaj, zaradi ambicij politik, ki bi rade korenito posegale v družbeno ureditev. Jaz temu srdito nasprotujem in tudi ni tako, da bi to samo politično zagovarjal, ampak to dejansko živim." 

Zaradi tega še toliko bolj občutljivi

Sam se je nemalokrat posvečal tudi področju preučevanja vzpona nacionalizmov. Tudi v Sloveniji smo recimo lahko nedavno videli vaško stražo, ki želi remigracijo. Kakšen je njegov komentar?  "Mogoče kot Primorec toliko bolj čutim te spremembe v porasti neofašizmov in neonacizmov, ker so bili moji predniki skoraj 20 let podjarmljeni neki ideologiji, ki nas je kot narod želela postopoma iztrebit. Slovenci smo še zaradi tega toliko bolj občutljivi, tudi zaradi ostalega, kar se nam je dogajalo v polpretekli zgodovini. Tudi v evropskem parlamentu sem organiziral več dogodkov v spomin tistega česar se ne bi smelo nikoli ponoviti, a vendar se. Danes v Gazi. In vsakič znova mislim, da moram opozarjati na tisto, čemur smo že davno rekli ne in zaradi česar je nastala Evropska unija. Žal pa se ti novi pojavi preteklih nacionalizmov obujajo in pridobivajo na moči tudi v Evropski uniji. Zato gledamo paralele iz preteklosti npr. 100 let nazaj, lahko ugotovimo, da je edina razlika, da imamo danes Evropsko unijo, ki je lahko garant spoštovanja solidarnosti in medsebojnega spoštovanja evropskih narodov. Kar počnem jaz, ko opozarjam na temačno preteklost, je predvsem zato, ker želim mlajšim predstaviti, kakšna bi lahko bila prihodnost. In proti temu se moramo boriti.Torej vse, kar smo pregnali, moramo vsakič znova pregnati kamor sodi in to je v zgodovino."

Trenutno se odvijata tudi vojna v Gazi in vojna v Ukrajini: kako bi vi naslovil te tematike? "Seveda s pozivom k miru in premirju. Občutek je, da Evropa nima enakega odnosa do teh dveh tako podobnih si konfliktov. Če je Evropska unija ohranila razmerno enotnost pri vprašanju v Ukrajini, tega ni sposobna pri konfliktu v Gazi. To me žalosti, ker se mi zdi, da je pokazalo neke ranljivosti ne samo Evropske unije ampak celotne generacije. In to tistih, ki so v mojem pričakovanju morali razumeti. Predvsem je potrebno ohraniti človeški obraz in danes je naša humanost pred velikim izzivom: ali jo bomo sploh kot Evropska unija kot takšno še ohranili. Jaz sem gotovo na tisti strani, ki vsak dan opozarja na to, da je to, kar se dogaja v Gazi, genocid. In to kar počne izraelska vlada so vojni zločini, ki bodo zaznamovali generacije državljank in državljanov Izraela v prihodnje."

"Ne smemo dovoliti, da bi se ponovno razraslo zlo ..." 

V zadnjem času smo lahko videli raznorazne napade na politike. Na primer nedavni napad na evropskega poslanca SPD Matthiasa Eckeja, ki so ga napadli med lepljenjem plakatov za evropske volitve v Dresdnu. Atentator je ustrelil tudi Roberta Fica. Ga taki primeri prestrašijo in kaj ga navdihuje, da kljub pretresljivim primerom še vedno ostane v politiki? "Zanimive so vzporednice s preteklostjo, v zadnjem letu je bilo kar nekaj napadov. Prav Ecke je sicer moj strankarski kolega, ki sedi ob meni ob zasedanjih evropskega parlamenta in se tudi dobro poznava, opravila sva tudi že nekaj poti skupaj … To so dejanja vredna vsakršne obsodbe. Nasilje ni nikdar rešitev, je pa fenomen zagotovo veliko opozorilo predvsem k nagovarjanju strpnosti v družbi. Predvsem ali pa tudi za politike velja, da moramo nagovarjati na pravi način, da ne širimo nekih čustev, ki so globoko skrita v nas. Da torej ne prebudimo tistega duha v družbi, da bi dopustil takšno ravnanje. Vsakič znova moramo terjati predvsem odgovornost tistih, ki to storijo in jih kaznovati. Ne glede na politike, mora biti to vsedružbeno ravnanje v takih situacijah.

V zadnjem času lahko sicer vidimo vzpon skrajne desnice in njihovih idej, ki ponovno prihajajo v ospredje. Kako to vidi sam? "Na to gledam z veliko mero zaskrbljenosti, to je fenomen, ki se širi po Evropi. Imamo nekatere vlade ali pa predstavnike nekaterih vlad, ki so se odkrito poistovetili z nekaterimi ideologijami, ki so bile pokopane v sredini prejšnjega stoletja. Torej to je čas za družbeno dramilo: da se zavedamo, da mir, spoštovanje med narodi ni nekaj samoumevnega, ampak ga moramo vsakič znova negovati. Ne smemo kot družba, kljub razlikam, ki so med nami, dovoliti, da bi se razraslo tisto zlo, ki je med človeštvom v preteklosti že sejalo gorje." 

Če se za to ni vredno boriti ...

Ob vprašanju, kaj mu predstavlja Evropska unija in katera načela bi rekel, da zagovarja, odgovarja sledeče:  "Evropska unija so lahko sanje mnogih generacij naših prednikov, ko so sanjali o tem, da bi kot narod, ki ima svoj jezik in kulturo obstali, naša generacija pa ima izjemen privilegij, da te sanje živi. Ne samo da smo samostojna, mednarodna, uveljavljena država, enakovredna ostalim, tudi večjim evropskim državam, ampak enakih pravic in dolžnosti kot sedaj slovenski narod v zgodovini še ni imel. Jaz lahko za razliko od mojih prednikov, ki so zastopali naše ljudi v Rimu, na Dunaju ali celo v Beogradu, govorim slovenski jezik, ki je danes eden od 24 uradnih jezikov. Torej če se za vse to ni vredno boriti, potem se sprašujem, zakaj se je še vredno boriti kot Slovenec ali kot Slovenka." 

Za konec je odgovoril še na vprašanje, kaj mu predstavljajo evropske parlamentarne volitve in zakaj je tako ključno, da gredo ljudje volit: "Pred dvajsetimi leti smo si izpolnili sanje in po referendumski odločitvi smo vstopili v najbolj demokratičen in ekonomsko močen sistem, ki uveljavlja predvsem človekove pravice in medsebojno spoštovanje kot eno temeljnih načel. Jaz bi si želel, da bi bilo tega še več. In mislim, da kot predstavniku manjšega naroda, bi moral biti to naš strateški cilj, zato ker smo varni, smo enakopravni in z evropskimi vrednotami lahko zgradimo boljšo družbo znotraj evropske družine. Lahko krepimo našo nacionalno suverenost in evropsko identiteto obenem. Ti dve načeli se dopolnjujeta in ne izključujeta. Lahko sem ponosen Slovenec in tudi Evropejec. Jaz mislim, da smo kot narod dolgoročno veliko bolj varni v evropski integraciji kot kadar koli prej v svoji zgodovini."

Novo na Metroplay: “Vse, kar je za psiho preveč, nase prevzame telo” | Tomislav in Nina Senečić